Člani Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije in KO ZB Gonja Radgona so praznovali 60-letnico ustanovitve slovenske borčevske organizacije in razvili novi prapor Združenje borcev za vrednote NOB in Krajevna organizacija ZB Gornja Radgona sta, v soboto 28. junija, v razstavni dvorani Pomurskega sejma, d.d. v Gornji Radgoni, pripravila osrednjo proslavo 60 letnice ustanovitve Zveze borcev NOB Slovenije. Na proslavi, ki je potekala ob bogatem kulturnem programu, katerega je vodila Milena Marovič, je bilo prisotnih okoli 250 prisotnih borcev, simpatizerjev NOB ter gostov, katere je pozdravil član IO ZB za vrednote NOB in predsednik KO ZB Gornja Radgona Jože Kos. Jože Kos je v svojem nagovoru kronološko predstavil organizacijo in pomen organizacije. Med drugim je dejal, da je bilo za organizacijo ZB NOV Slovenije, pomembno preimenovanje organizacije v Združenje borcev za vrednote NOB Slovenije. Od leta 1992 pa je dana možnost vključitve v njihovo organizacijo tudi simpatizerjem njihove organizacije, kar je pomladilo člansko sestavo. Kot je dejal, je tudi novi naslov pripomogel, da se v organizacijo vključujejo tudi tisti, ki niso bili povezani z NOB ali kako drugače v drugi svetovni vojni. Prav to je pripomoglo, da se je članstvo v vseh štirih KO, ki delujejo na področju Upravne enote Gornja Radgona, zvišalo za 20 odstotkov. Posebno vesel je, da je KO ZB Gornja Radgona, katera šteje 108 članov, uspelo nabaviti nov društveni prapor, ki so ga razvili na koncu prireditve. Slavnostni govornik je bil župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ki je borcem čestital ob visokem jubileju ustanovitve.
Dalje je v svojem nagovoru me drugim dejal: »Organizacija, ki slavi tako visok jubilej je gotovo notranje močna s trdnimi programskimi zasnovami, ki je tudi s spremembo imena, vendarle obdržala osnovni cilj negovati in ohranjati tradicijo NOB. Mlajši rodovi in tudi jaz med njimi, ki nismo osebno doživljali okupacije Slovenije, ki nismo doživljali izseljevanj, ponižanj, zatiranja jezika in kulture, zapiranj, mučenj, požigov in to samo zato, ker so ti ljudje hoteli biti Slovenci, in ki niso prenesli, da tujec gospodari na naši zemlji. Stara resnica je, da nasilje rodi odpor in tako se je seveda po krivdi okupatorja začela NOB. Štiriletna krvava NOB proti okupatorjem s severne in južne strani je zahtevala tudi mnoge žrtve, zlasti veliko mladih Slovencev je izgubilo življenje. Kot v vsaki vojno je tudi mnogo napačnih in krivičnih odločitev, tako na strani okupatorjev, kot zmagovalcev. Dejstvo pa je, da je velika večina borcev NOB brez političnega ozadja želela pregnati okupatorje in zaživeti v svobodni domovini, kjer bo slovenski jezik in slovenska kultura spet dobila pravo veljavo«, je med drugim dejal Kampuš, ki je spomnil tudi na povojne čase in aktivnosti članov borčevske organizacije, tako pri obnovi države, kot razumne obsodbe agresije JLA leta 1991.
»Borčevska organizacija je najprej podprla osamosvojitev države, soglašala je z državljansko pomiritvijo, vključno z obsodbo povojnih pobojev, ne more pa se strinjati z omalovaževanjem in celo zanikanjem NOB 1941/45, pretvarjanju zgodovinskih dejstev in opravičevanju kolaboracije. Na srečo so nas zavezniki smatrali za pomemben člen v verigi borcev proti nacifašizmu, zato je borčevska organizacija bila sprejeta v Svetovno federacijo veteranov in tudi druge podobne organizacije, katerih člani so se borili proti fašizmu... Uporni duh, ki so ga naši dedje in očetje, člani NOB vcepili mladim borcem, ki so prav tako kot oni želeli živeti v samostojni, svobodni Sloveniji, je tudi leta 1991 prišel do izraza. Sedaj pa moramo vsi, tako veterani, kot mlajši borci, poskrbeti da bomo imeli pravično, socialno in gospodarsko močno državo, ki bo znala uravnavati življenje tako, da bomo v njej vsi lahko preživeli, ki bo znala ohraniti svojo vlogo in ugled med evropskimi državami, predvsem pa da bo imela posluh za starejše in mlajše generacije, kajti to kar se zdaj dogaja je dokaz, da je sedanja vlada izgubila občutek za realnost. 200.000 upokojencev ima pokojnino s katero ne more preživeti, davkoplačevalki denar pa razmetava za nesmiseln pokrajinski poizvedovalni referendum, kjer so volivci jasno povedali, da je ta bil nepotreben«, je še dodal Kampuš, ki je borce pozval na naslednje veliko skupno srečanje, ki bo 30. avgusta v TRC Zgornje Konjišče.
Ob koncu prireditve so Drago Štumf, Jože Kos in Vojko Galičič izročali priznanja za dolgoletno delo v krajevnih organizacijah. Prejelo so jih: Iz krajevne organizacije Apače Ana Sterniša, Marija Petrnelj, Ivanka Krapež in Vinko Petrnelj; iz KO Gornja Radgona Irena Svetec, Anton Brus in Zlato Pavlica, ki je bil prvi predsednik Okrajnega odbora ZB Gornja Radgona leta 1948; KO Radenci Valerija Červič, Alojz Majcen in Alojz Štelcer. Posebno priznanje, Zlato plaketo Zveze združen borcev in udeležencev NOB Slovenije, je za izjemne dosežke pri uresničevanju programskih usmeritev ZZB, za uspešno delovanje na področju ohranjanja in zagovarjanja vrednot NOB, za ustno in pisno ohranjanje zgodovine NOB, prejel Jože Kos. Organizatorji proslave so pripravili lep domoljubno obarvan kulturni program, v katerem so nastopali: pihalni orkester Gornja Radgona, učenci Glasbene šole Gornja Radgona, učenci OŠ Gornja Radgona, recitatorji (Zdenka Filipič, Roman Sluga) in Kapelski kvartet Po končanem paradnem delu proslave se je ob pogostitvi odvijalo prijetno druženje, ob »partizanskem golažu s koruznimi žganci« za kar je poskrbela Slovenska vojska, bolj natančno vojaške kuharice in kuharji iz vojašnice v Murski Soboti.