PO 45 LETIH SO SE SREČALI ŠOLNIKI IZ PRLEKIJE

Prav prijetno, razigrano in veselo je bilo pred dnevi v novem hotelu aMond pri Mali Nedelji v Prlekiji, pa ne zaradi kakšne otroške igre, temveč zaradi srečanja zrelih ljudi približno enake starosti. Svoje izjemno ...
Nekateri so prišli iz Ljubljane, Maribora, Avstrije, Bruslja, Prekmurja..., drugi pa iz domače Prlekije Prav prijetno, razigrano in veselo je bilo pred dnevi v novem hotelu aMond pri Mali Nedelji v Prlekiji, pa ne zaradi kakšne otroške igre, temveč zaradi srečanja zrelih ljudi približno enake starosti. Svoje izjemno zanimivo skupno srečanje so namreč uprizorili učenci in učenke, ki so osemletko, med leti 1957 in 1965 obiskovali v prleški prestolnici, natančneje v OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Nekateri izmed njih se niso videli kar 45 let, nekateri pa so se celo morali znova spoznavati, in prav zaradi tega je srečanje bilo še bolj prisrčno in dobrodošlo. Ljudje se namreč spreminjajo, odhajajo trebuhom za kruhom, si ustvarjajo družine, a svojega otroštva in mladosti le ne pozabljajo. Vsi izmed skoraj 40 udeležencev srečanja pri Mali Nedelji imajo svoje življenje, to so zreli ljudje, mame in očetje, babice in dedki, polni izkušenj, stari okrog 60 let. Nekateri živijo udobneje in lepše, drugim sreča ni bila preveč namenjena in tudi na jesen življenja se pripravljajo z nižjo pokojnino in slabšimi pogoji za življenje, a na tovrstnih srečanjih so vsi enaki. Vsi so bili veseli in zadovoljni, vsi so z veseljem spregovorili o svojih družinah, o delu, karieri in vsem kar se je dogajalo v minulih štirih in pol desetletjih...
„Včasih je potrebno čisto malo, da si polepšaš dneve, ko zakorakaš v leta po Abrahamu. Ljudje imamo različne potrebe in želje. In ena izmed slednjih je bila tudi ta, da se ponovno srečamo sošolci in prijatelji, ki smo zapustili šolske klopi OŠ Ivana Cankarja Ljutomer v letu 1965. Ah, kje so ta brezbrižna otroška leta, smo se spraševali vsi, ki smo se udeležili srečanja pri Mali Nedelji. Prišli smo iz Ljubljane, Maribora, Avstrije in celo iz Bruslja, ter tudi tisti, ki smo odšli čez Muro v Prekmurje, ali pa smo ostali v domačem kraju v Prlekiji“, nam je po srečanju razlagal eden izmed organizatorjev druženja Zdenko Flis, soorganizatorica in njegova nekdanja sošolka, Vlasta Markovič pa dodaja: Najbolj srečni pa smo, da so še vedno med nami vsi trije razredniki, gospa in gospod Angela in Aleksander Čisar ter gospa Marica Zacherl, ki jim želimo še veliko zdravja ter se jim zahvaljujemo za vse dobro. Srečanja se je udeležila tudi naša priljubljena gospa Ljerka Zemljič, ki nam je velikokrat bila ne samo učiteljica, ampak tudi prijateljica in zaupnica“.
Sogovornika sta tudi dodala, da so na srečanju soglasno sklenili, da se bodo pogosteje srečevali, saj so iz leta v leto starejši. Zato se bodo že v letošnjem (2011) letu srečali na posebnem pikniku. „Zato že sedaj vabimo vse svoje sošolce in sošolke, zlasti tiste, ki jih tokrat ni bilo zraven, da pridejo in ne bo jim žal. Vsaka priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Ob tej priložnosti pa vsem sošolkam in sošolcem ter njihovim najdražjim želim vse lepo v novem letu 2011“, je še dejal Zdenko Flis.