PONOSNI SO NA PREHOJENO POT
- 10.10.2009
V navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi član UO LZS dr. Arpad Köveš, župan Gornje Radgone in poslanec DZ Anton Kampuš, ki je mimogrede tudi sam lovec, predsednik ZLD Prlekija, Anton Holc, ...
Radgonski lovci obeležili lep jubilej – 60. letnico obstoja in uspešnega delovanja
V navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi član UO LZS dr. Arpad Köveš, župan Gornje Radgone in poslanec DZ Anton Kampuš, ki je mimogrede tudi sam lovec, predsednik ZLD Prlekija, Anton Holc, predstavniki sosednjih lovskih organizaciji, lokalne skupnosti, vinogradniki, kmetje, sponzorji, sosedje lovskega doma, občani in drugi, je nekaj čez 50 članov Lovske družine Gornja Radgona, svečano obeležilo visok jubilej, 60. letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ob lepem lovskem domu v Hercegovščaku, kjer so ob kulturnem programu, prisotne pozdravili številni gostje, in kjer sta Hubertusovo mašo, v spremstvu mešanega cerkvenega pevskega zbora, darovala domači župnik, Franc Hozjan in generalni vikar škofije Murska Sobota, msgr. Franc.Režonja, so bila podeljena tudi številna odlikovanja LZS, plakete ter priznanja članom LD, kakor tudi ostalim uporabnikom skupnega prostora (vinogradnikom, kmetom, sponzorjem ipd.). Najvišje priznanje plaketo LZS ob 60-letnici LD Gornja Radgona sta prejela Janko Kralj in Stane Ribič.
Na sami slovesnosti je kronologijo dogajanja ter trenutno stanje v LD, pod nekakšnim nepisanim geslom: Ne levo, ne desno, v enotni v isto smer – naprej, podrobno predstavil aktualni starešina družine Anton Pintarič. Izrazil je zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, ter optimizem za prihodnost. „Naše društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, nam je dobrodošel in naj kaže to ali ono politično barvo. Mi poznamo samo eno barvo – to je zeleno – barvo svojih lovišč. Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se trudimo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača“, je začel Pintarič, ki je predstavil tudi začetke organiziranega lovstva na Slovenskem, ki segajo več kot 110 let nazaj v preteklost.
Najstarejši lovski klub na severovzhodu države je klub Križevci pri Ljutomeru, katerega ustanovitev je bila daljnega leta 1898. Slovenski lovci sedanjega časa štejejo, kot začetek lovske organiziranosti čas takoj po drugi svetovni vojni. In v tem času je nastala in se pravno formalno registrirala večina lovskih družin, med njimi tudi LD Gornja Radgona. Ljubitelji lovstva, lovci zakupniki iz predvojnih časov, so se začeli povezovati in združevati v manjše skupine, vodili postopke za pridobitev orožja , ter ustanavljali lovska društva. Zato so takoj po vojni na radgonskem območju nastali: LD Radgona , LD Črešnjevci, LD Stogovci ipd. LD Radgona je s pravno formalnim delovanjem pričela 3.12.1949, ko so trije odborniki in 10 na listini navedenih članov vložili zahtevek za registracijo oz. ustanovitev. Ministrstvo za notranje zadeve je dne 29.4.1950 dovolilo delovanje LD Radgona s sedežem v Gornji Radgoni. Odločba je izdana v zvezi z vlogo lovcev prijaviteljev, ki so jo vložili 3.12.1949.
„Družina je takrat delovala na območju Gor. Radgone, Apač, Spodnje Ščavnice, Lutvercev in Nasove. Območje je bilo za takratne razmere preveliko in ga v celoti kvalitetno ni bilo mogoče obvladovati. Na občnem zboru 2.1.1953 je bila sprejeta pobuda o delitvi LD na dva sektorja; sektor Gor. Radgona in sektor Apače. Vodja sektorja za Radgono je postal, danes naš najstarejši in nadvse spoštovani član Karel Kozar. V takšni obliki smo delovali do leta 1954, ko je LD zaprosila za ponovno registracijo, postala povsem samostojna in v takšni obliki in teritoriju deluje še danes. Da ima slovensko lovstvo in delo v preteklosti veliko veljavo tudi v svetu je dokazano tudi s polnopravnim članstvom v Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) še pred formalno pravnim mednarodnim priznanjem Slovenije. Glavni naš cilj je gojitev divjadi , skrb za naravo in zdravo okolje, ki je pogoj za obstoj vsega živega, ter tovarištvo med člani, kakor tudi z ostalimi uporabniki skupnega prostora. Imamo urejeno lovišče, urejamo remize, postavljamo in vzdržujemo lovske objekte, skratka izvajamo vse biotehnične in biomeliorativne ukrepe, katere nam narekuje in dovoljuje vsa trenutno veljavna zakonodaja. Razpolagamo z zadostnim številom krmišč, solnic, prež, napajališč ipd. Imamo obdelane krmne njive in vzdrževane remize – vse v obliki prostovoljnega dela“, je nadaljeval Pintarič.
V namene izobraževanja in druženja članstva ter občanov razpolagajo s čudovitim lovskim domom, katerega so adaptirali 1996 leta na novi lokaciji v Hercegovščaku. Ponosni so na to pridobitev, saj je bilo vloženega obilica trdega dela v obliki 7.500 prostovoljnih delovnih ur. „Razpolagamo s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki nam omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbimo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom. Vestno izvajamo aktivnosti, ki nam jih nalaga zakonodaja oz. MKGP in Zavod za gozdove. Izvajamo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudimo za sporazumno reševanje slednjih. Že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi.
Starešina LD Radgona je tudi spomnil, da lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. „Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njen nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v Lovski družini“, je zaključil starešina LD Gornja Radgona, Anton Pintarič.
Na sami slovesnosti je kronologijo dogajanja ter trenutno stanje v LD, pod nekakšnim nepisanim geslom: Ne levo, ne desno, v enotni v isto smer – naprej, podrobno predstavil aktualni starešina družine Anton Pintarič. Izrazil je zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, ter optimizem za prihodnost. „Naše društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, nam je dobrodošel in naj kaže to ali ono politično barvo. Mi poznamo samo eno barvo – to je zeleno – barvo svojih lovišč. Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se trudimo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača“, je začel Pintarič, ki je predstavil tudi začetke organiziranega lovstva na Slovenskem, ki segajo več kot 110 let nazaj v preteklost.
Najstarejši lovski klub na severovzhodu države je klub Križevci pri Ljutomeru, katerega ustanovitev je bila daljnega leta 1898. Slovenski lovci sedanjega časa štejejo, kot začetek lovske organiziranosti čas takoj po drugi svetovni vojni. In v tem času je nastala in se pravno formalno registrirala večina lovskih družin, med njimi tudi LD Gornja Radgona. Ljubitelji lovstva, lovci zakupniki iz predvojnih časov, so se začeli povezovati in združevati v manjše skupine, vodili postopke za pridobitev orožja , ter ustanavljali lovska društva. Zato so takoj po vojni na radgonskem območju nastali: LD Radgona , LD Črešnjevci, LD Stogovci ipd. LD Radgona je s pravno formalnim delovanjem pričela 3.12.1949, ko so trije odborniki in 10 na listini navedenih članov vložili zahtevek za registracijo oz. ustanovitev. Ministrstvo za notranje zadeve je dne 29.4.1950 dovolilo delovanje LD Radgona s sedežem v Gornji Radgoni. Odločba je izdana v zvezi z vlogo lovcev prijaviteljev, ki so jo vložili 3.12.1949.
„Družina je takrat delovala na območju Gor. Radgone, Apač, Spodnje Ščavnice, Lutvercev in Nasove. Območje je bilo za takratne razmere preveliko in ga v celoti kvalitetno ni bilo mogoče obvladovati. Na občnem zboru 2.1.1953 je bila sprejeta pobuda o delitvi LD na dva sektorja; sektor Gor. Radgona in sektor Apače. Vodja sektorja za Radgono je postal, danes naš najstarejši in nadvse spoštovani član Karel Kozar. V takšni obliki smo delovali do leta 1954, ko je LD zaprosila za ponovno registracijo, postala povsem samostojna in v takšni obliki in teritoriju deluje še danes. Da ima slovensko lovstvo in delo v preteklosti veliko veljavo tudi v svetu je dokazano tudi s polnopravnim članstvom v Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) še pred formalno pravnim mednarodnim priznanjem Slovenije. Glavni naš cilj je gojitev divjadi , skrb za naravo in zdravo okolje, ki je pogoj za obstoj vsega živega, ter tovarištvo med člani, kakor tudi z ostalimi uporabniki skupnega prostora. Imamo urejeno lovišče, urejamo remize, postavljamo in vzdržujemo lovske objekte, skratka izvajamo vse biotehnične in biomeliorativne ukrepe, katere nam narekuje in dovoljuje vsa trenutno veljavna zakonodaja. Razpolagamo z zadostnim številom krmišč, solnic, prež, napajališč ipd. Imamo obdelane krmne njive in vzdrževane remize – vse v obliki prostovoljnega dela“, je nadaljeval Pintarič.
V namene izobraževanja in druženja članstva ter občanov razpolagajo s čudovitim lovskim domom, katerega so adaptirali 1996 leta na novi lokaciji v Hercegovščaku. Ponosni so na to pridobitev, saj je bilo vloženega obilica trdega dela v obliki 7.500 prostovoljnih delovnih ur. „Razpolagamo s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki nam omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbimo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom. Vestno izvajamo aktivnosti, ki nam jih nalaga zakonodaja oz. MKGP in Zavod za gozdove. Izvajamo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudimo za sporazumno reševanje slednjih. Že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi.
Starešina LD Radgona je tudi spomnil, da lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. „Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njen nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v Lovski družini“, je zaključil starešina LD Gornja Radgona, Anton Pintarič.
Zadnje novice
