Prodajalka kruha ga je rešila zanesljive smrti
- 21.06.2016
Zakaj je Avstrijec Alois Padaric hvaležen Slovenki Kseniji Adanič?
Upokojeni gostinec – natakar iz Bad Radkersburga (avstrijska Radgona), Alois Padaric, bo 28. septembra letos stopil v 80. leto svojega življenja. To pa se gotovo ne bi zgodilo, če ne bi bilo vodje prodajalne kruha in drugih pekovskih in mlečnih izdelkov, Mlinopek v radgonskem trgovskem središču Maximus, Ksenije Adanič. Omenjeni Alois je sicer zelo priljubljen tudi na slovenski strani reke Mure, v Gornji Radgoni, še zlasti v bližini mejnega prehoda in mosta čez reko Muro, kjer ga mnogi poznajo in spoštujejo. Tako tudi vedno nasmejana, prijazna in simpatična prodajalka kruha Prlečka Ksenija, ki je sicer rojena v okolici Ljutomera, sedaj pa z družino, možem Milanom in sinom Andreasom, živi le nekaj sto metrov proti toku reke Mure, v Podgradu.
Ksenija je vedela, da ima Alois tudi zdravstvene težave in ko so se te ob neki priložnosti stopnjevale in bi lahko prišlo do tragedije, je nemudoma poklicala njegovo hčerko v Avstriji, ki je mimogrede tudi trgovka. Tako je Alois hitro končal v zdravniški oskrbi, s čem so težave minile. Zdravnica mu je „zagotovila“, da lahko še več let normalno živi. In ker mu je Ksenija le vrnila upanje v življenje in prihodnost, je Alois sedaj spet tisti stari veseljak in prijazen možakar, takoj ko je izvedel kdo je rešil njegovo življenje, prišel v Mlinopekovo prodajalno v Maximusu z darilom. Kseniji je zahvalil z lepo lončnico in prisrčnim poljubom, ona pa je dejala, kako je še posebej vesela, da je Pubi, kot ga kličejo znanci, spet med svojimi prijatelji, z novimi načrti.
Povedal nam je, kako je imel hude težave zaradi raka in je bil na zdravljenju tudi v Gradcu. Ko težave niso minile je nekako obupal in je začel nabavljati „pomirjevala“, s katerimi bi končal svoje življenje. Ko pa je za to izvedela Ksenija, je vse skupaj prišlo še na uho hčerke, ki je po lekarnah v okolici, tako na avstrijski kot slovenski strani (pri nas to tudi ni dovoljeno brez recepta op.p.) priporočala, da mu ne prodajo spornih zdravil. „Sedaj sem vesel, da se je to zgodilo, saj je življenje vseeno zelo lepo in ga nikakor ne gre zapraviti“, je zadovoljen Pubi.
Ksenija je vedela, da ima Alois tudi zdravstvene težave in ko so se te ob neki priložnosti stopnjevale in bi lahko prišlo do tragedije, je nemudoma poklicala njegovo hčerko v Avstriji, ki je mimogrede tudi trgovka. Tako je Alois hitro končal v zdravniški oskrbi, s čem so težave minile. Zdravnica mu je „zagotovila“, da lahko še več let normalno živi. In ker mu je Ksenija le vrnila upanje v življenje in prihodnost, je Alois sedaj spet tisti stari veseljak in prijazen možakar, takoj ko je izvedel kdo je rešil njegovo življenje, prišel v Mlinopekovo prodajalno v Maximusu z darilom. Kseniji je zahvalil z lepo lončnico in prisrčnim poljubom, ona pa je dejala, kako je še posebej vesela, da je Pubi, kot ga kličejo znanci, spet med svojimi prijatelji, z novimi načrti.
Povedal nam je, kako je imel hude težave zaradi raka in je bil na zdravljenju tudi v Gradcu. Ko težave niso minile je nekako obupal in je začel nabavljati „pomirjevala“, s katerimi bi končal svoje življenje. Ko pa je za to izvedela Ksenija, je vse skupaj prišlo še na uho hčerke, ki je po lekarnah v okolici, tako na avstrijski kot slovenski strani (pri nas to tudi ni dovoljeno brez recepta op.p.) priporočala, da mu ne prodajo spornih zdravil. „Sedaj sem vesel, da se je to zgodilo, saj je življenje vseeno zelo lepo in ga nikakor ne gre zapraviti“, je zadovoljen Pubi.
Zadnje novice
