Zbrali so se, da bi se družili in obujali ter ohranjali to staro kmečko opravilo V petek, 9. oktobra, je, ob pomoči družin Bratuša in Kajnc, na njihovi domačiji v Gornjih Ivanjcih pri Negovi, Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, pripravilo prvo ročno lüpanje koruze. Delo je potekalo tako, kot so ga opravljali v preteklosti. Kot je povedala mlada gospodinja Marija Bratuša, so že ob sajenju razmišljali o tej prireditvi. Kakor v preteklosti, tako so tudi tokrat ročno potrgano koruzo spravili pod uto, kjer je kup koruze počakal na lüpače. V preteklosti so to bili domači, sorodniki, sosedje in prijatelji. Če pa se je razvedelo, da bo po opravljenem lüpanju ples, pa so prišli lüpači tudi iz oddaljenih krajev. Lüpanje se je začelo, ko so ljudje opravili živino. Koruzo so lüpale, rekli so tudi ličkanje ali kožuhanje, ponavadi le ženske. Moški so odnašali koruzo s koši na mizo in jo vezali za obešanje. Ponavadi so v snop povezali štiri late. Danes večino olupljene koruze spravljajo v koruznik, zato lat v celoti osvobodijo ličja.
Ker je bilo tokratno lüpanje namenjeno obujanju in ohranjanju običajev, so gospodarji naročili lüpačem, da nekaj koruznih storžev namenijo za obešanje. Tiste late, ki so imeli dovolj dolgo ličje so zavezali v šop, na late pa sta jih obesila gospodar Zdenko Bratuša in Franc Celcar. Ostalo olüpano koruzo pa so spravili v koruznik, ki se nahaja v sklopu gospodarskega poslopja.
Moramo reči, da je bilo med lüpači veliko veselega razpoloženja. Veselo je bilo pogledati pisano druščino, moških in žensk, ki so ob klepetu pridno lüpali. Dela so se z velikim veseljem lotili tudi otroci. Kot so nam povedali otroci, so mnogi opravljali to opravilo prvič, čeprav živijo na deželi. To je razumljivo, saj že nekaj let pridelovalci koruze opravljajo pobiranje koruze s kombajni. V preteklosti so lüpači med lüpanjem dobili za pit jabolčnik, ko pa so končali delo pa kruh in jabolčnik. Tokrat so bili lüpači deležni vsemogočih dobrot, katere sta spekli gospodinji Marija Bratuša in Marija Kajnc. Veliko dobrot pa so s seboj prinesli tudi lüpači. Kot smo ugotavljali, lüpači tokrat niso pili jabolčnika ali kukle, pač pa dobro vinsko kapljico, ki jo je med lüpanjem iz velike ročke v »šalce« nalival gospodar Zdenko Bratuša. Po končanem delu pa so se sladkali s pečenimi kostanji, katere so nabrali v okoliških negovskih »grajskih« šumah Ob tem seveda ni manjkalo sladkega mošta, ki se prileže po uživanju pečenih kostanjev. Ker so se preteklosti mnoga lüpanja končala s plesom, ponavadi na podu lesene »gümle«, se je tudi to folklorno obarvano lüpanje končalo s plesom, Na harmoniko pa je zaigral sam gospodar Zdenk. Ne smemo pozabiti omeniti tudi petja , ki je odmevalo med lüpači.
O počutju pri tem delu smo povprašali upokojenko Zlato Rojko, ki nam je povedala. »Vesela sem, da lahko sodelujem pri tem opravilu, katerega že dogo nisem opravljala. Pohvalila bi organizatorje, saj so nam polepšali večer, obenem pa prikazali, kako so se ljudje ob kmečkih opravilih znali družiti in veseliti. Pohvalno je tudi, da se je tega dogodka udeležilo tudi veliko otrok.«