Gornja Radgona - Enako kot za pomlad je tudi za jesen značilnih veliko kmetijskih opravil v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. In glede na dejstvo, da se že bliža jesenski čas, ko je potrebno z njiv, sadovnjakov in vinogradov pospraviti največji del kmetijskih pridelkov, in da se v ta namen uporablja številna lahka in težka mehanizacija, je vsekakor dobrodošlo opozorilo strokovnjakov, kako je potrebno poskrbeti za čim večjo varnost s kmetijsko mehanizacijo, še zlasti traktorji. In na to so strokovnjake in policiste gotovo napeljale številne traktorske nesreče, ki so tudi letos povsod po državi, med drugim pobrale tudi človeška življenja, veliko oseb pa je hudo ali lahko telesno poškodovanih.
Z začetkom letošnjega julija so se sicer začela uporabljati nekatera določila paketa štirih novih zakonov, ki urejajo prometno zakonodajo. Zakoni uvajajo nekaj novosti, ki naj bi bistveno pripomogle k varnejši uporabi tudi kmetijskih traktorjev. Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Nova zakonodaja uvaja inšpekcijski nadzor nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi zunaj cestnega prometa, inšpekcijski ukrepi pa bodo po zagotovilih odgovornih predvsem preventivni, čeprav pogosto temu še zdaleč ni tako, in je na prvem mestu kaznovanje, ki samo razburja že tako razočarane ljudi.
Vsako leto je v Sloveniji okoli 20 smrtnih žrtev pri delu s traktorji in stroji, zelo pogosto kmetje uporabljajo povsem tehnično neustrezne stroje. Pogosto je mehanizacija pod seboj pokopala človeka. Največ nesreč je na travniku. „Travna ruša je podlaga, kjer imajo traktorske pnevmatike zelo slab oprijem. Zanimivo je, da traktor prej zdrsne na dolgi suhi travi kot na pravkar pokošeni mokri travi. Mokro travo traktorsko kolo stisne, suha krma pa je nestisljiva in s tem spolzka. Pomembno vlogo za varnost zato odigra profil pnevmatik. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najpogostejše spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. Pozimi se pripeti veliko nesreč v gozdovih pri spravilu lesa. Statistika kaže, da se največ nesreč zgodi popoldne po petnajsti uri, to pa je tudi dokaz, da je v Pomurju zelo malo čistih kmetij, ampak ljudje večino dela opravijo po službi“, je z zanimivim podatkom postregel inženir kmetijstva Alojz Marič, sicer predavatelj varnega dela s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo v šoli varne vožnje Španik v Murski Soboti. Nevarno je tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist s traktorjem premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebej vplivajo na stabilnost traktorja. „Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno višje ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu“, je pojasnil Maričev stanovski kolega Andrej Horvat.
Vsaka tretja od štirih tragičnih nesreč se zgodi, ko se traktor prevrne. Na pomurskih kmetijah uporabljajo večinoma standardne traktorje, ki imajo visok klirens oziroma razdaljo od tal do najnižje točke traktorja in s tem visoko težišče. Kot pravi diplomirani inženir kmetijske tehnike Horvat, visoki klirens omogoča večjo vsestransko uporabnost traktorja, slabost tega pa je, da se tak traktor zelo hitro prevrne, ko dela na neravnem in neugodnem terenu. Vzroki nesreč so slaba ocena terena, ki vodi do zdrsa ali prevrnitve; vožnja čez rob, ki spet pripelje do prevrnitve; nepravilna prestava ali hitrost; neprevidna vožnja; skakanje na traktor, ki se premika; nezavarovana priključna gred in padec s traktorja ali prikolice. Sploh pa naj bi vsak traktorist poznal meje zmogljivosti kmetijske mehanizacije, tako traktor kot mehanizacija morajo biti brezhibni, zgodba zase pa je v tem, da moramo varno uporabljati traktor in različne priključke.
Kljub vsestranski uporabi traktorja v kmetijstvu in veliki pomoči pri delu predstavlja namreč ta zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali nepravilne uporabe tudi veliko nevarnost. „Vožnja je nevarna tako prečno kot tudi vzdolžno po strmini“, pravi Alojz Marič, ki dodaja, da je nevarno tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist s traktorjem premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebej vplivajo na stabilnost traktorja. „Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno višje ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu“, dodaja naš sogovornik Andrej Horvat.
Njegov kolega Marič pa dodaja: „Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši priključek, mora biti opremljen tudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko usede toliko oseb, kolikor je sedežev, pri tem pa prevoz ljudi na priključkih ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se sme prevažati do pet ljudi, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic. Na tovoru se je v vsakem primeru prepovedano peljati. Če se zgodi, da so kolesa umazana in zemlja ali blato padata na cesto, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti“. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.