Srečali so se dijaki 4.c razreda

Srečali so se dijaki 4.c razreda I. gimnazije, ki so maturirali 1962. leta...
Človek rad obuja spomine na pretekla leta. Spomine radi obujajo tudi nekdanji učenci osnovnih in poklicnih šol, dijaki in študentje. Ponavadi prirejajo srečanja ob okroglih obletnicah. Ko se zberejo obujajo spomine na mladostna leta, in leta, ki so jih skupaj prebili v šolskih razredih. Srečanje so pripravili tudi nekdanji dijaki 4.c razreda I. gimnazije v Mariboru, kateri šolske klopi zapustili pred 50 leti. Kot so povedali, je bilo njihovo zadnje srečanje pred petimi leti, zato so se med seboj že poznali. Ob prvih srečanjih ni bilo tako, saj se mnogi niso videli odkar so zapustili šolske klopi.
Tokrat se je srečanje začelo pred poslopjem I. gimnazije v Mariboru, kjer so nabirali znanja za nadaljnje izobraževanje. Postali so tudi pred spomenikom pisatelja Josipa Jurčiča, ki stoji pred Muzejem, kjer se mu odstira pogled na poslopje slovite nekoč klasične gimnazije, katero so v letih obstoja obiskovale številne generacije. Kot so povedali, so na srečanje prišli vsi sošolci, razen Branka, ki še doslej ni prišel na nobeno srečanje in se je za njim izgubila vsaka sled. Na srečanju se je jim je pridružila tudi razredničarka Polonca Štefanec, ki še danes ne kaže let, ki bi sporočala, da je nekoč stala pred njimi kot profesorica. Ko so bili vsi zbrani in so se med seboj pozdravili, so se na stopnišču šole in pri Jurčičevem spomeniku »poslikali«, ter se nato odpravili na zaključno slavje. Ustavili so se na Turistični kmetiji Mulec v Ročici pri Jakobskem dolu. Po imenitnem aperitivu, ki ga je pridelal njihov sošolec Andrej in »šampanjčkom,« gostitelja Muleca, so nadaljevali z odličnimi jedmi in degustacijami dobrih vin.
Kot so ugotovili se je srečanja udeležilo 16 nekdanjih dijakov od 32. Kot je povedala organizatorica srečanja Marina, so se ji nekateri opravičili, za »izostanek« pri tej »50 letni šolski uri«. Kljub temu, da jih je več manjkalo, kot tedaj, ko obiskovali pouk, so si imeli kaj povedati. Spomnili so se, pokojnih sošolcev in nekaterih imenitnih, žal že pokojnih profesorjev. Spomnili so se profesorja Karbe, ki jim je pripovedoval o Filomeni, ki je šla študirat v Ljubljano in je prinesla domov diplomo, ki je delal rumene »štemplje« na plenicah. Spominjali so zgodb in prigod, ki so jih doživeli in slišali takrat in so ostale z njimi teh petdeset let. Naj na koncu omenimo, da sta bila na srečanju tudi dva gimnazijca, ki živita na področju v Radencih in Gornji Radgoni. To sta bila Alojz Hojnik iz Gornje Radgone, ki je diplomirani univerzitetni inženir elektrotehnike, in Franc Stajnko iz Radenec, ki je doktor veterine.