Staretov orgazem na Olimpijskih igrah v Sočiju

Na družabnem večeru v Gornji Radgoni je brez dlake na jeziku gostoval priljubljeni športni komentator Andrej Stare. Človek-športna enciklopedija ne bo pripravil SP v hitrostnem drkanju.
KUD Zrak je pripravi izjemen družabni poletni večer z Andrejem Staretom, na katerem je nad 100 ljudi prisluhnilo nadvse zanimivem pogovoru z zdravnikom, športnim piscem in legendarnim športnim komentatorjem. V pogovoru z moderatorjema Vasjo Rovšnikom in Borisom Jaušovcem, je Stare, brez dlake na jeziku spregovoril o številnih zgodbah iz njegovega bogatega življenja, nekoliko manj pa smo izvedeli o njegovi zasebnosti, ki jo je tudi tokrat shranil zase. Kljub temu je veliko Radgončanov, Pomurcev in Štajercev, v prijetnem ambientu na dvorišču Kompasa ob nekdanji državni meji, izvedelo kdo je človek za mikrofonom, ki je s svojim lucidnim komentiranjem pospremil nekaj največjih slovenskih športnih uspehov. Večino jih je zaznamoval s posebnimi emocijami, pogosto tudi z duhovitimi in humorističnimi vložki, ni pa manjkalo niti ostrih kritik, zlasti na račun dopinga, hrvaških carinikov, zaradi katerih še sedaj ne hodi na Hrvaško, norveškega sodnika za polete, korupcije pri FIFA, o izgubi enega leta zaradi služenja JLA, tajkunov, kradljivih menedžerji v slovenskem zdravstvu, pokvarjenih politikov...

Razložil je tudi, kako je postal zdravnik, čeprav je želel postati geolog ter spregovoril o svojim začetkom v zdravstvu na urgenci UKC Ljubljana, pa vse do danes, ko je vodja zdravstvenega centra v Termah 3000. Čeprav jih danes nima, je priznal, da je sodeloval v izbiri najlepših brkov, kjer sta ga premagala Janko Šoper in general Janez Slapar. Je veliki ljubitelj glasbe, zlasti kitare in klavirja, najraje posluša operni jazz in sploh slovensko glasbo. Na RTV ga je pripeljal velik prijateljIvo Milovanovič. Žal mu je enega leta, ki ga je kot stažist izgubil v JLA (Beograd in Ptuj). „Kot reporter vedno skušam delati za gledalce, ne pa za urednike ali direktorje RTV. Prenos tekem mora biti zanimiv in privlačen. Nogomet je najbolj zanimiv, ker je v nogometu vse možno. Kapo dol pred Katancem, ki nas je prvi popeljal na veliko tekmovanje, in Zahovičem, ki je ustvaril takšen Maribor, toda Oblak je številka ena SLO nogometa vseh časov. Sledijo: Zahovič, Katanec, Popivoda, Vili Ameršek, pa Samir Handanovič, Jan Oblak...Mnogi ne vedo, da je Janko Irgolič kar 1201 minuto branil svojo mrežo nedotaknjeno v SNL. Sicer pa, mi smo fenomen, kajti nihče na svetu s toliko prebivalcev kot Slovenija ni osvojil toliko medalj na OI, SP, EP...“, je prepričan Stare, ki obžaluje Jurija Tepeša, ki mu mnogi neupravičeno očitajo, da je Prevcu odvzel svetovni pokal.

Konec letošnjega septembra (28.9.), bo zdravnik, športni pisec in športni reporter, napolnil 60 let, čeprav so nekateri prepričani, da ga že toliko poznajo kot komentatorja športnih dogodkov. Stare, ki je sicer po poklicu zdravnik, je v javnosti znan prav kot dolgoletni športni reporter na RTV Slovenija, predvsem za hokej na ledu, atletiko, smučarske skoke in nogomet, med letoma 1984 in 1987pa je komentiral tudi dirke SP Formule 1, med drugim tudi svetovni rekord v obisku gledalcev na športnem dogodku – Formula 1 v Budimpešti, kjer je bilo kar 265.000 ljudi. Od 16.6.1979, ko deluje na RTV Slo, je postal prava športna enciklopedija, kar niti ne preseneča, če vemo, da je zasebno in predvsem službeno obiskal kar 108 držav na vseh celinah. Povsod je bil navdušen, a najlepša mu je vseeno Slovenija. Andrej je v javnosti znan tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov in so se jim mnogi nasmejali, za eno, ko je leta 1984, med branjem športnih poročil v okviru TV dnevnika napovedal:“Spoštovani gledalci in gledalke, na vrsti je poročilo s svetovnega prvenstva v hitrostnem drkanju…oprostite, v hitrostnem drsanju!“ je zaradi ene same črke moral celo na „zagovor“ na CK ZKS. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih, napisal paje tudi nekaj knjig s športno vsebino. Med letoma 1992 in 2005 je deloval kot klubski zdravnik NK Olimpija, ter tudi v slovenski nogometni reprezentanci.

Pri desetih letih je pričel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, nato v digitalni obliki. Že leta 2012 je imel 289 različnih statističnih tabel, ki obsegajo 1300 A4 strani. Zaradi ugleda njegove zbirke statistike od leta 1995 na področjih atletike in drsalnih športov svetuje MOK. Kot dopisni član je tudi predstavnik Slovenije v Mednarodni zvezi za nogometno zgodovino in statistiko. Po osamosvojitvi Slovenije so se nanj po podatkih o slovenskih športnikih obrnili številni športni mediji, tudi italijanski Annuario Dell calcio mondiale, angleški European Football Yearbook ter francoska L«Equipe in France Football. Kot dopisnik revije France Football ima pravico glasovanja za izbor nogometaša leta, kjer v zadnjem času daje prednost Ronaldu, pred Messijem, čeprav ju oba izjemno ceni, toda kot različna tipa nogometaša. Ob stoletnici Mednarodne hokejske zveze je izšla jubilejna knjiga o zgodovini hokeja, ki vključuje tudi 35 strani Andreja Stareta o slovenskem hokeju. Priljubljeni komentator piše pa tudi za številne najbolj znane svetovne medije ter strokovne revije. V nasprotju s pogostimi očitki je Stare zatrdil, da tekme nikoli ni in ne bi komentiral v vinjenem stanju, je pa res, da namesto cigaret ali črne kave, ima raje nekaj drugega...

Priznal je Stare, da je v življenjskem smislu odrastel relativno pozno, zato vedno bolj ceni dobre stvari, išče dobro v ljudeh, kar ni tipično za novinarje. Čeprav rad potuje, na Hrvaško ne hodi, ker očitno ima preveč slabe izkušnje z južnimi sosedi, pa ne vsem, temveč cariniki na prehodu Gruškovje-Macelj, ker so ga s sinom Urbanom skoraj razglasili za tihotapca, ker je pač sin osvojil veliko pokalov na tekmovanju v kartingu, ki so jih iz sosednje države peljali domov v Slovenijo. „Pa saj so tudi druge dežele v Sredozemlju, kjer je lepo. Zdaj grem recimo večkrat v Lignano v Italijo, tam so ljudi super prijazni. Zame je nekaj posebnega Grčija, kjer bi poleg Slovenije lahko živel, poleg Ljubljane, pa v Zürichu, Kopenhagenu in Sydneyu“, pove Andrej, ki je ljubitelj statistike, saj jo redno zbira in dopolnjuje svojo bogato zbirko podatkov.

Pove, da je njegov najkrajši prenos v karieri trajal le 22 minut - to je bila tekma Olimpija - Maribor, ki je bila zaradi snega prekinjena. Najdlje pa je pred mikrofonom preživel 9 ur in 17 minut - šlo je za atletski miting v Zürichu. Povprečen prenos njegovih štirih športov je dve uri in petnajst minut, sam je komentiral že 2.000 dogodkov, tako da je zelo lahko pomnožiti, koliko časa je že govoril. „Ko pa še pomisliš, koliko besed vsako minuto poveš, ugotoviš, da si na milijone besed in stavkov spregovoril. Pa upam, da bom še kakšen milijon, saj nameravam delati vsaj še desetletje“. Pristavi Stare, ki o upokojitvi ne razmišlja, saj pravi, da se počuti kot mladenič, ker da zdravo živi: „Ko bom v družbi svojih prijateljev sedel in razpravljal, kje me kaj boli, katera zdravila jemljem in v kateri upokojenski klub sem vpisan - šele takrat bo čas, da grem. Že 35 let opravljam dva poklica - delam v medicini in delam kot športni komentator. Včasih moraš biti res boljši poslovni in poklicni slalomist od Bojana Križaja, da pelješ in eno in drugo. Se da, ampak ni vedno preprosto“. Pri Staretu pa seveda ne gre brez njegovih legendarnih "staretizmov"- nenavadnih prispodob, sarkazmov, vzklikov, ki so nepogrešljivi del njegovega komentiranja. Tudi zato se je ljudem usedel v dušo. „Tega leta 1979, ko sem prvič prestopil prag televizije, sploh nisem pričakoval, vendar sem vesel, da je tako“, prizna Andrej, ki pravi, da je zanj pravi orgazem bil zadetek Jana Murščaka na OI v Sočiju proti Avstriji. Sam je kar zapel, da je krenil „kakoooor vihaaaar“ in dosegel gol. To in še nekaj zanimivih prenosov so mu zavrteli tudi v Gornji Radgoni, zlasti nogometna zadetka Milana Osterca in Mileta Ačimoviča, katerih dosežkom se veseli tudi danes.

„Ne vem, mogoče sem eden redkih, ki imam med prenosom vklopljeno celotno možgansko skorjo, in to dopušča neko integralno mišljenje. Ne vem, to je pesem, ki je stara okoli 40 let, avtor je že zdavnaj umrl, to je bila himna nogometašev Olimpije. V tistem trenutku mi je prišla na misel in sem Muršaku zapel pesmico, ki je bila ljudem všeč“, pripoveduje Stare, ki je nekoliko razočaral Štajerce, ko je dejal, da je strastni navijač Olimpije. Posebej obžaluje, da sta slovenska večna derbija - hokejski med Olimpijo in Jesenicami ter nogometni med Olimpijo in Mariborom - v zadnjem času izgubila svoj žar. „Mladeniči so nervozni in živčni. To bosta večna derbija za vse večne čase, pa čeprav so eni trenutno malo bolj gor, drugi malo bolj dol - to je nekaj popolnoma normalnega, tako kot pri razpoloženju, le da se tam govori o dnevih, v tem primeru pa v letih. Ampak če vzamemo stvar na dolgi rok, je samo to večni derbi, in spet bo. Zame ni dvoboj Olimpija - Maribor izgubil čisto nič patine, da se bosta klala, kdo bo koga, bo pa spet čas prišel“.

Svoj rekord v neprekinjenem delu je dosegel v Seulu, ko je prenašal OI leta 1988. „Poklical me je urednik in mi naročil, da bom pač ves dan delal atletiko. 9 ur 17 minut! V tem času pa moraš seveda kaj pojesti, se okrepčati. Takrat, ko so igrali himno, sem izkoristil za to, da sem tekel na WC, spil sem dva ali tri litre vode, in to je to. In po devetih urah in sedemnajstih minutah prenosa si tak kot cunja za ožeti, nisi za nobeno rabo. Če bi prišla Nicole Kidman in rekla, če greva, bi ji odvrnil - oh, kaj bova pa počela“, v smehu opiše prestani napor Stare, ki o medalji v smučarskem krosu v Sočiju morala pripasti Filipu Flisarju pravi: „Če je tehnični delegat, ki je za to poklican, presodil, da je bila oprema Francozov ustrezna, potem jaz o tem ne dvomim. Tem ljudem in sodnikom jaz zaupam. V Sloveniji pa novinarji, športniki, trenerji in funkcionarji pogosto delamo veliko krivico tem, ki so zapriseženi in strokovni. Zaradi dnevno slabih rezultatov ali športnih neuspehov jim pripisujemo goljufivost, podkupljivost in korupcijo - tem ljudem, ki so seveda najmanj koruptivni in najmanj podkupljivi“. Koruptivni na so v njegovem osnovnem poklicu – zdravstvu. „Javno zdravstvo je v izjemno slabem stanju zato, ker ljudje, ki so pri koritu, ta denar, namenjen zdravstvu in zdravju ljudi, tlačijo v svoje žepe. Menedžerji v zdravstvu me spominjajo na prašičerejo Ihan. Ko sem enkrat videl prašičke, kako so tam iz tistega korita ven jedli pomije, sem si rekel - tile prašički so naši menedžerji v zdravstvu, tisto korito je zdravstvo, pomije so za denar v zdravstvu. In oni hlastajo, da bi ga pograbili čim več“, pravi brez dlake na jeziku in omeni „dovolj denarja - 3,22 milijarde €, kot jih ima na leto na voljo Fakin“.

Gost Gornje Radgone je zatrdil tudi, da tekme nikoli ni in ne bo komentiral pijan, kot mu občasno očitajo. Na Youtubu so že aprila 2009 vrteli posnetek, ki nosi naslov Andrej Stare pijan. „Upam, da je zelo sram tiste ljudi, ki so mi namestili to igro. Šlo je za skupino ljudi, ki so me želeli diskreditirati na način, na katerega nisem bil pripravljen, niso pa računali s tem, da bodo pač gledalci tekme in tisti, ki me imajo radi in me imajo za legendo, pač podprli mene, ne pa teh barab“, Kdo so te „barabe“, je sicer izvedel, a o imenih ne želi govoriti. Stare nogomet spremlja skoraj 50 let in Ronaldo je igralec, ki se je prilegel v njegovi duši, ob tem zavrača tezo, da je pristranski do Messija, ker je na drugo mesto postavil Manuela Neuerja, na tretje pa Arjena Robbna. S tem je že drugo leto zapored v prvi trojki izpustil Lionela Messija. Nekateri mu zamerijo, da je pristranski, a Stare odgovarja: „Če mi kdo to zameri, je morda on pristranski. Če bi lahko izbral pet igralcev, bi bil med njimi tudi Messi, jasno. Njegov kisel obraz po finalu SP-ja je samo dokaz, da so mu nagrado dodelili administrativno“. Andrej Stare je prepričan, da je veliko športnih novinarjev pri nas pristranskih, a hkrati dodaja: „Človek brez čustev je kot korintski steber na Peloponezu ali pa kot drevo v ljubljanskem parku, zato je treba imeti čustva v pravem trenutku. Ko nastopajo slovenski športniki, lahko novinar čustva izrazi, ko pa igrata, denimo, Brazilija - Argentina, je pametno, da skriješ čustva. Razdeljeno občinstvo je namreč zelo občutljivo“.

Njegova komentatorska rana, ki je še vedno ni zacelil, pa ostaja kolesarstvo. „Na žalost nisem nikoli komentiral kolesarstva, bi ga pa, zelo ga imam rad. Podrobno spremljam vsa dogajanja, zdaj na primer Giro, ampak tudi druge, manjše dirke. To kolesarstvo mi je res ostalo neka neuresničena želja. RTV Slovenija že ima dva zelo dobra komentatorja s tega področja - Marjana Fortina in Tomaža Kovšco - zato je treba prepustiti kolegoma, da tudi onadva uživata in delata“, prizna Stare, ki sicer meni, da bi ga, če bi se resnično potrudil, celo lahko uvrstil v svoj repertoar.

Seveda pogovor ni šel mimo njegovih duhovitih in smešnih izjav iz številnih prenosov, na koncu pa so mu člani KUD-a Zrak podarili majico z njegovo karikaturo in napisom: A se boš umaknil? Bemti... Majico ŠNK Radgone pa mu je poklonil tudi predsednik ŠNK Bojan Erlih. Že pred tem ga je po videokonferenci s Cipra pozdravil njegov največji radgonski prijatelj Janko Irgolič, ki je v času Staretovega gostovanja ob reki Muri, bil na dopustu.