V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kakšnim sto petdesetim stanovalcem in mnogim vsakodnevnim obiskovalcem, nikoli ni dolgočasno, saj se tam nenehno nekaj dogaja. Vodstvo DSO še posebej skrbi za nenehno dogajanje, prireditve in druge animacije, kjer se kratkočasijo stanovalci doma. In tako so v teh toplih in prijetnih junijskih dneh pripravili poseben izlet za stanovalce, ki so na invalidskih vozičkih. Kar 40 vozičkov se je v koloni pomikalo skozi mestni park, pa skozi mesto do radgonske osnovne šole. Za tak izlet potrebuje vsak »vozičkar« spremljevalca. Poleg prizadevnega in prijaznega osebja DSO so sodelovali še svojci nekaterih stanovalcev in kar nekaj prostovoljcev.
»V letu, ki je posvečeno medgeneracijski solidarnosti in je deklarirano kot svetovno leto aktivnega staranja, je bil ta dogodek več kot primeren in čudovito doživetje, kar je bila splošna ugotovitev vseh udeležencev«, pravi mag. Marjan Žula, direktor DSO-GR d.o.o., ki hkrati ugotavlja, da je v samem mestu že kar solidno poskrbljeno za to, da so odpravljene arhitektonske ovire, vendar bi na tem področju kazalo napraviti še kaj več, kar bi olajšalo življenje gibalno oviranim ljudem.
Dobrodošlica na OŠ Gornja Radgona je bila res prisrčna, za kar sta poskrbela ravnatelj šole Dušan Zagorc in pomočnica ravnatelja Nada Žitek. Najprej so zapeli učenci in s tem že razvedrili stanovalce, nato pa je ravnatelj predstavil njihovo šolo. V jedilnici je zaigral harmonikar, prav tako učenec, ob animaciji ravnatelja pa so spregovorili nekaj besed še Jožica Šemnički, strokovni vodja v DSO-GR d.o.o., pomočnica ravnatelja in direktor DSO. Nekateri stanovalci in njihovi svojci so bili še posebej veseli, saj so po dolgem času zopet videli notranjost osnovne šole. Ni manjkalo zanimivih komentarjev in obujanja spominov na osnovnošolska leta. Med izletniki je bil tudi Ivan Kovač, sedaj stanovalec DSO, ki je bil v tistih letih, ko se je odločalo o gradnji šole, še zelo aktiven v takratnih družbeno političnih strukturah. Ugotavljal je, da je sedaj šolska zgradba lepa, saj je posodobljena, razširjena in dobro urejena.
Sendvič in sadni sokovi so bili pravšnja izletniška malica, na kar pa se je bilo treba posloviti, saj je popotnike čakala pot nazaj na Trate. Pred šolo so se poslovili od prijaznih gostiteljev, napravili še nekaj skupinskih fotografskih posnetkov ter se dobro razpoloženi vrnili v Dom. »Mislim, da je bilo to res čudovito doživetje, tako za naše stanovalce, ki so gibalno ovirani, kakor za prisotne njihove svojce, ter tudi za mlajšo oziroma mlado populacijo, saj se tako lahko zelo intenzivno krepijo medgeneracijski stiki. Gotovo pa smo s tem izletom polepšali in popestrili bivanje in življenjski utrip v našem zavodu«, pravi direktor Doma, mag. Marjan Žula.