V občini Sv. Jurij ob Ščavnici že dalj časa posebno skrb posvečajo starejšim občanom, za kar glavno nalogo opravlja Društvo upokojencev in Krajevni odbor Rdečega križa. Tistim, ki v tekočem letu dopolnijo 90 let življenja in več, pa posebno pozornost posveti tudi župan občine, ki jih obišče ob njihovih jubilejih. Takega obiska je bila deležna tudi Frančiška Štumpf z Galušaka, ki jo je, skupaj z delegacijo KORK-a, predsednico Cvetko Fiala in poverjenico za vas Galušak Martino Zamuda, ter direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, obiskal župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič. In kot nam je povedala slavljenka Frančiška, je bila obiska delegacije nadvse vesela. Po voščilih in čestitkah ter predaji priložnostnih daril, so gostje z njo nazdravili in skupaj zapeli napitnico za njen visoki jubilej.

Slavljenka je sicer kljub visoki starosti zelo čila in zdravega duha. Izdajajo jo le noge, ki jih s težavo premika, tako da uporablja bergle. V prisrčnem pogovoru je Frančiška predstavila svojo življenjsko zgodbo, saj je dejala, da je vedno bila odkrita in v življenju ni storila ničesar, kar bi morala skrivati in tajiti. Če pa se česa vseeno ni spomnila, ji je prijazno pomagala hčerka Marica, ki si je na skupnem domu ustvarila družino. Tam pravzaprav trenutno v slogi in sožitju živijo štiri generacije. Vnukinja Alenka, ki tudi z družino živi v tem prijaznem domu, pove kako za mizo občasno, ko so vsi doma, sedem sede oseb, kar je dandanes redkost in prava zanimivost.

Naša glavna sogovornica Frančiška se je sicer rodila v družini osmih otrok, 29. septembra 1925 v Drbetincih pri Sv. Andražu. Po končani osnovni šoli se je posvetila delu na zemlji, ki mu je ostala zvesta, dokler so ji dovoljevale moči. Leta 1955 se je poročila z Vinkom Štumpfom, s katerim sta si po štirih letih zakona na Galušaku, kjer živi še danes, kupila starejšo hišo in manjšo posest. Tu sta gospodarila, mož pa je ob tem priložnostno mizaril. Da bi družina lažje živela, sta kupovala zemljo. Kot je slikovito dejala, so vedno kupovali »brege«, ki jih drugi niso želeli. V družini sta se jima rodili hčerki Marica in Anica, ki sta jo obdarili s petimi vnuki: Brankom, Milanom, Simonom, Andrejem in Alenko. V veliko veselje ji je, da jo obdaja še šest pravnukov. Ob pomoči vnukinje Alenke je naštevala pravnuke po imenu: Benjamin, Timotej, Bine, Maša, Melisa in Sara. Prav Sara je hčerka vnukinje Alenke, ki živi z njo pod isto streho, in je tako tudi prababičina ljubljenka.

Frančiška nam je potožila, da ji je težko, ker ne more več delati, zato se zdaj predaja branju časopisov. Rada tudi pogleda televizijo in se zanima za politiko in druge aktualnosti. Posebno zadovoljstvo ji je gledanje daritev svetih maš po televiziji. Kot je dejala, je rada hodila v cerkev in ji je zdaj tak način udeležbe pri maši, preko televizije, v zadoščenje. Ob koncu pogovora je dejala, da je srečna, ker ima topel dom, za katerega zdaj skrbita hčerka Marica in zet Tone. Vesela je tudi, da si je družino doma ustvarila vnukinja Alenka, ki ji, če kaj potrebuje, tudi stoji ob strani. Zadovoljna je, da lahko na jesen življenja živi v krogu njenih najbližjih in da jo imajo radi in jo spoštujejo.