Letošnja neurja, z veliko dežja, toče in vetra, so nagajala tudi živalim, predvsem štorkljam, katerim so uničila gnezda; Električarji in naravovarstveniki jim sedaj pomagajo Izjemno zanimivo, predvsem humano, opravilo smo včeraj (četrtek, 19.11.) lahko spremljali na dvorišču Šadlovih v Ropoči 16 na Goričkem. Kljub turobnem in meglenem jutru, so namreč delavci Elektra Murska Sobota, v navzočnosti domačinov, ter predstavnikov Krajinskega parka Goričko, Zavoda za varstvo narave, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), župana občine Rogašovci Edvarda Mihaliča in tudi ljubiteljev živali, obnavljali štorkljino gnezdo, ki je 19 let stalo na električnem drogu, sedaj pa ga neurje močno poškodovalo. Zato so električarji odstranili uničeni del gnezda, postavili novo, večje kovinsko ogrodje, na njega pa vrnili „zdrave“ ostanke gnezda. In prepričani so, da se bo par štorkelj, ki je v minulem času bil izjemno „roden“, saj sta vsako leto, zaradi dobrih pogojev, vzgajala po štiri do pet naraščajnikov, sedaj ponovno vrnil na svoj dom. Če pa bi močno poškodovano gnezdo pustili v stanju kakršnem je bilo, tam se štorklje gotovo več ne bi vrnile. Sedaj pa ji čaka novo varno domovanje.
V času, ko so električarji opravljali svoje humano poslanstvo, smo izvedeli, da je na območju Krajinskega parka Goričko, čeprav slednje ni v nižini, okoli 20 štorkljinih gnezd, in da se število nenehno povečuje. Letos so se odločili obnoviti nekaj gnezd, druga pa bodo prihodnje leto, saj je štorklja postala nekakšna avtohtona ptica njihovega območja. Prepričani so tudi, da bo dolgokljunih in dolgonogih ptic na Goričkem še več, če jim bodo pomagali vzdrževati njihove domove – gnezda, ki neredko dosežejo tudi 500 in več kilogramov teže. In kljub pridnosti štorkelj, predvsem samcev pa veliko gnezd z leti načne zob časa, tako da jim je potrebna človeška roka.
Še posebej letošnja pomlad in poletje, z nadpovprečno veliko dežja in številnimi neurji z močnim vetrom in točo, nista bila ugodna za številne vrste prostoživečih živali na skrajnjem severovzhodu države. To še posebej velja za takšne in drugačne ptice, ki se med pogostim močnim vetrom in podiranjem dreves nimajo kam niti skriti, tako da jih veje poškodujejo in tudi ubijejo. Žal pa vse to še močno vpliva tudi na razmnoževanje, saj posebej ptičja gnezda niso nikjer varna. Zlasti hudo je bilo za štorklje, kajti njihova velika gnezda niso varna ne na drevesih, ne na električnih ali drugih drogovih in ne na dimnikih. Zato niti ne preseneča, da je v minulih mesecih, še zlasti po nekaj najhujših neurjih, poginulo na desetine majhnih štorkelj in celo njihovih očetov in mamic. Zaradi prevelike teže z napito vodo, gnezda in z njimi štorkljice ali pa sami ptiči so padali praktično po celi pomurski regiji. Odgovorni iz ARSO (Agencija RS za okolje) se tukaj niso posebej izkazali, in če ne bi bilo nekaterih posameznikov ter gasilcev, in redkih veterinarjev, bi stanje bilo še hujše. Prav gasilci in električarji, ki imajo ustrezne lestve ali dvigala so postali nekakšni dežurni reševalci štorkelj oz. njihovih gnezd, a je žal to le začasna rešitev ker tudi slednji nimajo potrebne opreme za obnovo uničenih gnezdišč. K sreči pa si štorklje same naredijo nova gnezda ali obnovijo stara, le če imajo podlago na mestu, kjer je gnezdo že stalo....