Na praznovanju, ki je bilo nadvse prisrčno, so se družile štiri generacije V svoji 38 letni kariere dopisništva še nismo imeli priložnosti poročati o trikratnem hkratnem praznovanju življenjskih jubilejev. Tokrat smo bili povabljeni v Zgornjo Ščavnico, kjer preživljata upokojenska leta Zofija in Tone Žavrlan. Njuna hiša, ki je hkrati dom hčerke Nataše in njene družine, stoji ob cesti, ki pelje mimo edinega in znamenitega luteranskega pokopališča v Slovenskih Goricah, proti občinskem središču Sv. Ani. Ni ju bilo težko najti, kajti pokopališče je služilo za orientacijo, še bolj pa nam je pomagal pogled na množico parkiranih osebnih avtomobilov, kar je kazalo, da je pri hiši veliko obiskovalcev. Ob vstopu na dvorišče, ker so bile razvrščene mize, katerim so senco delala šotorska platna ter drevesa, smo takoj zaznali, da je to pravi kraj, kamor smo bili povabljeni.
Eden izmed gostov na slavju, je po našem pozdravu in čestitki dejal: »V Domačih novicah bomo!«. Prav je imel, kajti temu je bil namenjen naš obisk. Po čestitkah, ki smo jih izpovedali slavljencem, o njih malo pozneje, so nas povabili, da se jim pridružimo ob bogato obloženih mizah. Še najbolj smo se veseli vesele družbe, ki ob veselem razpoloženju uživala v naravi in lepem vremenu. Tu in tam je vesela družba prekinila pogovor in v tišini prisluhnila radijskim čestitkam, ki so jih Zofiji in Tonetu na Radiu Slovenske Gorice namenili njuni najbližji sorodniki. Moramo še omeniti, kaj omeniti, poudariti, da so jima slavje pripravili, njena hčerka Nataša, ki je bila glavna organizatorica, njeni otroci, to so slavljenčevi vnuki, Tomaž, Tanja, Tadeja in Tina. Pri organizaciji piknika so še sodelovali sopotniki »mladenk« Robi in Silvo, ter drugi sorodniki. Zasluga številnih je bila, da je bilo slavje podkrepljeno z številnimi dobrotami iz žara in še kaj. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za pijačo, tudi mlade in druge, ki ne pijejo vina. Na steklenicah z vinsko kapljico smo zazrli barvno etiketo, ki je označevala 65 let Zofije in 70 let Toneta, se pravi glavna slavljenca, tega veselega srečanja. Na etiketi je bil tiskan verz, ki ga je napisala vnukinja Tina in je glasil: »Naj se vince v kozarcih zaiskri in v naših srcih spominov nešteto se budi, saj se vajin rojstni dan slavi.«
Še nekaj malega o slavljencih. V naslovu smo zapisali, da je bilo to trojno slavje življenjskih jubilejev. Predvsem je bilo namenjeno 65 letnici Zofije in 70 letnici Antona Žavrlana. Z njima pa je praznovala 75 let življenja sestra Toneta Žavrlana Alojzija Cajzek iz Maribora.
Slavljenec Anton se je rodil leta 1940 na Zgornji Ščavnici, njegova žena Zofija pa 1945. leta v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Anton se je v nekdanji Atoobnovi v Mlinski ulici v Mariboru izučil za avtomehanika. Nekaj časa je delal v Avtobnovi, nato v Certusu, odkoder je leta 1969 odšel na delo v Nemčijo. V tovarni Siemens v Ambergu se je ob delu izobraževal in je postal rezkar in programer na CNC strojih. S svojo iznajdljivostjo si je pridobil zaupanje pri delodajalcih in je vseskozi napredoval. To se je poznalo tudi pri dohodkih. Prav to je pripomoglo, da sta si z ženo doma v Zgornji Ščavnici postavil lepo hišo. Leta 1995 se je upokojil, žena Zofija, ki je tudi delala v Siemensu, pa se je upokojila leta 2000.
Kljub temu, da sta v Nemčiji preživela 36 let, sta ohranila materini jezik. Kot sta dejala, živita sedaj na dva kraja. Malo sta doma v Sloveniji, malo v Nemčiji, kjer še imata stanovanje. Njun dom je vedno poln. V njem živi tudi hčerka Nataša. Veliko veselje jima delajo tudi vnuki: Tomaž, Tadeja, Tanja in Tina. Tem se je pridružila lepo in pol stara pravnukinja Lana. Ko smo ju povprašali po konjičku, sta nam dejala, da je ob hiši vedno dovolj dela. To je vodenju gospodinjstva in urejanje okolice hiše. Kot smo opazili, za njo lepo skrbijo. Dom pa krasijo tudi rože in okrasno grmičevje.