Najdebelejši kostanj v Pomurju, s prsnim obsegom 940 cm in prsnim premerom 299 cm, raste v Križevcih že častitljivih 700 let; Opravili so popis izjemnih dreves in dendroloških posebnosti v Pomurju ter o tem izdali posebno knjižico Samo v treh mesecih je pomurskim gozdarjem uspel velik podvig, saj so popisali preko 290 drevesnih orjakov, ki rastejo na skrajnjem severovzhodu države. Ob tem je območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (OE ZGS) Murska Sobota, v minulem tednu gozdov - tema je bila Gozd je tudi obnovljiv vir energije - predstavili svoja odkritja v posebni knjižici pod naslovom Izjemna drevesa v Pomurju, ki so jo natisnili v nakladi tisoč izvodov izdala. Vse to so v sodelovanju z občino Gornji Petrovci predstavili v senci najdebelejšega pomurskega drevesa - kostanja na, kot mu pravijo domačini, Tetajnem bregu v Križevcih na Goričkem. Prvi celoviti popis drevesnih posebnežev so pomurski gozdarji izvedli v letu 1999 in akcijo končali leto kasneje z izdajo priložnostne brošurice. Letos pa so akcijo začeli konec februarja in odziv je bil zelo velik, saj jim je v treh mesecih uspelo v popis zajeti preko 290 drevesnih orjakov.
Po besedah vodje soboške OE ZGS Štefana Kovača in vodje krajevne enote Radenci Stanka Rojka bodo skušali najbolj zanimive primerke v sodelovanju z njihovimi lastniki predstaviti tudi z informativno-predstavitvenimi tablami in jih vključiti v turistične vodnike Pomurja. Z Zavodom za varstvo narave si bodo prizadevali izjemnim drevesom zagotoviti sistemsko zaščito, v lokalnem okolju pa bodo zanje poiskali nekakšne skrbnike ali botre, ki se bodo s temi naravnimi vrednotami identificirali in jih zato še posebej varovali. „Popisovanje drevesnih posebnežev je trajalo le tri mesece. Sedaj želimo vzpodbuditi nadaljevanje tega dela, saj menimo, da v popis niso bila zajeta vsa drevesa ali dendrološke posebnosti, ki so v našem prostoru nekaj posebnega. Kaj takega je v tako kratkem času nemogoče. Zato posivamo vse, ki najdejo v svojem prostoru rastlino,. ki se jim zdi nekaj posebnega, da skupaj z nami to tudi izmerijo in popišejo. Že zaradi naravnih zakonitosti, so take akcije vedno nedokončane. V tako kratkem času, kar je tekla ta akcija, smo odkrili veliko. Močno nas je presenetila mogočnost, trdoživost, kakor tudi lepota popisanega. prav slednje pa nas zavezuje, da z našimi orjaki ravnamo tako, da se bodo ohranili našim zanamcem. Precej je dreves, ki potrebujejo našo pomoč. Zadele so jih strele, sušijo se jim veje, napadajo jih zajedalske glive... Pomagajmo jim. Kvaliteta bivanja v našem okolju bo v senci drevesnih orjakov ali posebnežev boljša, kot bi bila brez njih. Zrcalna podoba naše družbe se lepo odseva v podobi teh dreves. Lepša kot so, bolj kot je urejeno okolje na njihovem rastišču, bolj duhovno bogata in osveščena je družba, ki živi pod njihovimi vejami“, pravi Stanko Rojko, ki je skupaj s svojimi kolegi in sodelavci ponosen na narejeno in na tisto kar še nameravajo postoriti za gozdove na skrajnjem severovzhodu Slovenije.
Slovenski velikan med domačimi kostanji (Castanea sativa), ki je hkrati najdebelejše drevo na skrajnjem severovzhodu države, kot rečeno raste v Križevcih v Pomurju, blizu rojstnega doma nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana. Raste v sadovnjaku ob hiši Sidonije Čahuk na nadmorski višini 315 m. V obsegu meri 940 centimetrov, v premeru 299 centimetrov, visok je okoli 18 metrov. Ocenjen volumen lesa znaša 50 kubičnih metrov. Ocena starosti je izredno težavna, nekateri menijo, da je drevo staro najmanj 700 let, drugi pa, da glede na trenutno stanje nima več kot 500 let. Ker drevo stoji na prostem, na višji legi, je vidno od daleč. Domačini pripovedujejo, da je bil ta kostanj kot točka označen že v vojaških kartah v časih Avstro-Ogrske. Kostanj je veliko bolj vitalen kot njegov sosed, saj se za zdaj kostanjevemu raku, ki je usoden za veliko kostanjev, uspešno upira, ob tem kostanj redno rodi, toda nekoliko manj kot pred stoletji. Včasih je bilo na njem nad 200, zdaj pa le še od 50 do 60 kilogramov kostanjev, nam pove teta Sidonija Čahuk. Kot pravi Stanko Rojko, kostanjev rak je zelo nevaren, saj gre za glivično bolezen, ki se širi s sporami, ki jih raznašata veter in voda.
Prekmurskega velikana med kostanji obiskujejo in si ga ogledujejo šolniki, turisti, izletniki, cele družine, pa strokovnjaki iz domovine in tujine, o njem krožijo mnoge zgodbe in zgodbice. Tudi o tem kako je "preživel" namere, da bi ga posekali in zaslužili z več kot 50 kubiki lesa, je povedala lastnica Sidonija. "Veliko lepega nas veže na naš stari hrast, kot ga vsi imenujejo že od pamtiveka. Veliko reči se je v teh stoletjih zgodilo v njegovi debeli senci. V naši družini zelo cenimo to drevo, kajti moj oče je bil mizar in je potreboval veliko lesa, ob tem pa so ga tudi drugi nagovarjali, da bi ga posekali in prodali les, toda ne pred tem babica in ne takrat oče tega nista dovolila. Raje bi bili lačni, kot bi se odrekli temu drevesu, na katerega imamo vsi lepe spomine. Tudi zdaj sem vesela, ko veliko ljudi prihaja na ogled kostanja," je povedala Čahukova. Ni pa kostanj velikan edini orjak na SV države. Tukaj so tudi: Niderlov hrast v Spodnji Ščavnici, Rdeči hrast v Črncih, Simoničeva smreka v Spodnjih Ivanjcih, Bukovčeva akacija v Šratovcih, Mülečova tisa v Kunovi, Jurgefrasov gaber v Grabšincih, Bukev v Gresovčaku, Divja šešnja v Hraščicah, Divji kostanj v Veržeju, Ginkijevec v Hercegovščaku, Hrast Graden v Trdkovi, Lipa v parku Generala Maistra v Ljutomeru, Jelka v segovski šumi, Slugova gladičija v Stanetincih, Magnolija v Hercegovščaku, Platana v Gančanih, Vrba v Lisjakovi strugi, Mariničeva murva v Bolehnečicih, Drobnica ob večni poti v Gibini, Jurešov topol v Veržeju, Ameriški javor na Štajhofu, Duglazija v Hercegovščaku, Macesen v Negovi, Sekvoja v Hercegovščaku, Ameriški klek na Štajhofu, Črni bor v Negovi, Plavcev skorš na Murskem Vrhu, Brek v Kobilju, Rdeči bor v Kobilju, Jurgefrasov brest v Kokolajnščaku, Zeleni bor pri Gradu, Maklen na Plitvičkem Vrhu, Jesen v Beltincih, Javor na Gradu, Tulipanovec na Gradu, Ameriška čremsa v Črnich, , Črna jelša v Mali Polani in desetine drugih dreves in dendroloških posebnosti. POPISUJEJO TUDI NAPREJ.... Zavod za gozdove Slovenije torej posveča veliko pozornost tudi naravnim vrednotam in botaničnim posebnostim. OE Murska Sobota je tako že v letu 1999 opravila popis izjemnih dreves v Pomurju in zbrane podatke izdala v posebni brošuri. Ker se stanje stalno spreminja, so se odločili popis izjemnih dreves v letu 2009 obnoviti in ga razširiti tudi na botanične posebnosti, ki si zaslužijo svoje mesto v obnovljeni brošuri. Najbolj zanimive primerke bodo poskušali v sodelovanju z njihovimi lastniki in lokalnimi skupnostmi predstaviti tudi z informativno–predstavitvenimi tablami, ter jih vključiti v turistične vodnike Pomurja. Za prihodnost pa bo najpomembnejše, da skupaj z Zavodom za varstvo narave tem izjemnim primerkom zagotovijo ustrezno sistemsko zaščito, v lokalnem prostoru pa za njih najdemo skrbnike – botre, ki se bodo s temi naravnimi vrednotami ustrezno identificirali in jih zato še posebej varovali.
„Da bi naša aktivnost vključila čim več izjemnih dreves, grmov in drugih botaničnih posebnosti iz Pomurja bomo vse skupaj še nadaljevali. Javnost in medije prosim, da nam pri zbiranju informacij čim bolj pomagajo. Potrebujemo čim bolj podrobne informacije o lokacijah takšnih rastlin. Naši popisovalci bodo na osnovi informacij še naprej zbrali vse potrebne podatke teh izjemnih primerkov in njihove fotografije“, je dejal Stanko Rojko, vodja krajevne enote Radenci.