ZLATARSTVO DEJANA SUKIČA V LENARTU IN GORNJI RADGONI

Zlatarstvo je eden najstarejših obrtnih poklicev. To dokazujejo arheološke najdbe ob izkopavanju starih skeletnih grobov. V domala vseh obdobjih so pokojnim ob pokopu dodajali njihove najljubše osebne predmete. To so bili ...
Njegova velika ljubezen so konji, ki jo je podedoval po dedku Zlatarstvo je eden najstarejših obrtnih poklicev. To dokazujejo arheološke najdbe ob izkopavanju starih skeletnih grobov. V domala vseh obdobjih so pokojnim ob pokopu dodajali njihove najljubše osebne predmete. To so bili zagotovo zlati prstani ali drugi okraski iz zlata, ki jih je za življenja nosil pokojnik. Tudi danes je zlatarski poklic cenjen, čeprav se na trgu pojavlja veliko »industrijsko« izdelanega zlatega, srebrnega in jeklenega nakita. V Gornji Radgoni smo obiskali zlatarja Dejana Sukiča, ki ima zlatarstvo v Lenartu in podružnico v Gornji Radgoni.
Dejan Sukič je sorazmerno mlad obrtnik, vendar ima pri svojem delu veliko izkušenj. Rodil se je 1984. leta v Mariboru, mladost pa preživel pri starših v Podgradu pri Gornji Radgoni. O svojem poklicu nam je med drugim povedal: »Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Gornji Radgoni, sem se odločil za poklic zlatarja. V Celju sem obiskoval Srednjo strojno šolo, smer zlatarstvo. V času šolanja sem obvezno delavno prakso opravljal pri zlatarju sorodniku Gregoru Lavrenčiču v Mariboru. Pri njem sem dobil veliko izkušenj v svojem bodočem poklicu in prav njemu sem hvaležen za vso posredovano znanje. Po končani šoli sem se zaposlil v Zlatarstvu Mandič v Murski Soboti. Tudi tam sem bil deležen pridobivanja praktičnega znanja od starejših sodelavcev. Po treh in pol letih dela v Zlatarstvu Mandič sem se leta 2007 odločil za odprtje zlatarstva v Lenartu. V tem času sem obiskoval tudi trgovsko šolo, ter opravil mojstrski izpit. Leta 2009 sem se odločil za odprtje podružnice v Gornji Radgoni. V naših zlatarnah vam tako ponujamo izdelke iz zlatega, srebrnega in jeklenega nakita, prav tako izdelujemo nakit izključno po željah naših strank.«
Ko smo ga povprašali po njegovem konjičku, nam je povedal, da so to konji. » Vzrejam športne konje, s katerimi se udeležujem tekmovanj doma in v tujini, predvsem v Italiji in Slovaški. Veliko prostega časa, trenutno, namenim tudi urejanju stanovanja v hiši svojih staršev v Podgradu pri Gornji Radgoni, kjer bo družina, ki si jo ustvarjam, imela svoj dom.«