Zlatoporočenca Elizabeta in Karl Kovač
Ko smo se udeležili nedavnega občnega zbora DU Negova-Spodnji Ivanjci, smo se srečali tudi s simpatičnim zakonskim parom Elizabeto in Karlom Kovač
Ko smo se udeležili nedavnega občnega zbora DU Negova-Spodnji Ivanjci, smo se srečali tudi s simpatičnim zakonskim parom Elizabeto in Karlom Kovač, ki od 2007 leta živita v Očeslavcih. Na zboru sta iz rok predsednika DU Negova Spodnji Ivanjci Karla Fleisingerja prejela Zlatoporočno plaketo, ki jo društvo podeljuje svojim članom, kateri praznujejo 50 let skupnega zakonskega življenja. Ob tej priliki, smo ju poprosili za kratek razgovor. Njuni življenjski zgodbi, pa tudi njuno skupno življenje v zakonu, je zelo zanimivo. Zakonca sta več kot 40 let živela v Nemčiji in si v času bivanja v Očeslavcih, ob nasvetu bratranca žene Elizabete, Slavka Žižeka, na 20 arov veliki parceli gradila hišo, v katero sta se vselila po upokojitvi 2007. leta.
Elizabeta, rojena Bračič, se je rodila 1944. leta v Beljaku V Avstriji. Otroštvo je preživljala na Teznem v Mariboru, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo, po kateri se je vpisala v trgovsko šolo. Te, zaradi selitve staršev v Nemčijo, ni končala. V Nemčiji se je zaposlila v tovarni konfekcije, po dveh letih dela, pa v tovarni plastičnih izdelkov, kjer se je tudi upokojila. Poročila se je z Karlom Kovačem v Avstriji. V družini pa se jima je rodil le sin Karl, ki si je v Nemčiji ustvaril družino. Sedaj ju razveseljujeta dve vnukinji Selina in Jannina. Karl Kovač je rojen 1942. leta v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno šolo, nato pa znameniti IKŠ pri Tovarni Avtomobilov v Mariboru. Izučil se je za strugarja, katerega poklic je opravljal vse do upokojitve. Najprej se je za 8 mesecev zaposlil v TAM-u. Z željo, da si izboljša življenje je prek »zelene« meje pobegnil v Avstrijo. Tam je kot begunec čakal na dovoljenje za odhod iz Avstrije. Odločil se je za Nemčijo, kjer se je zaposlil kot strugar v tovarni za izdelavo medicinske opreme v Rastattu, kjer se je tudi upokojil. Kot je dejal, so izdelali bolniške postelje tudi za Mariborsko bolnišnico. V Nemčiji sta živela v stanovanjskem bloku. Njuna želja je bila, da bi na jesen življenja imela svoj dom v domovini, zato sta si, kot smo omenili v uvodu, v Očeslavcih postavila dom. Kot sta povedala, sedaj živita mirno življenje. Oba skrbita za urejenost doma, ki ga krasijo rože. Veliko jima pomeni tudi vrt, ki ga z veseljem obdelujeta. Čeprav imata kar lepo parcelo ne redita nobenih živali. Družbo jima dela le muc Miša, ki ju spremlja na vsakem koraku. V DU Negova-Ivanjci, sta včlanjena zato, da se na tak način spoznavata s sebi enakimi, obenem pa se rada udeležujeta srečanj in izletov. Ob koncu naj omenimo zanimivost. Karel prejema dve pokojnini nemško in slovensko. Kolikšna je nemška, ga nismo spraševali, povedal pa nam je, da prejema za delo 8 mesecev v Tamu 9 evrov. Iz tega sledi, izračunali smo mi, bi Karl za 40 let dela, kot strugar v Sloveniji prejel le 472 pokojnine.