BLAGOSLOV NOVE KAPELE DRUŽINE SRAKA NA DRVANJI

Na Drvanji, pri hišni številki 2b, pri Benediktu, je v soboto, 31. julija, potekala velika svečanost, ob kateri je domači župnik Marjan Rola blagoslovil na novo postavljeno kapelico, ki jo je kakih 150 metrov od svoje ...
Svečanosti se je udeležilo skoraj 300 sorodnikov, domačinov in prijateljev družine Sraka Na Drvanji, pri hišni številki 2b, pri Benediktu, je v soboto, 31. julija, potekala velika svečanost, ob kateri je domači župnik Marjan Rola blagoslovil na novo postavljeno kapelico, ki jo je kakih 150 metrov od svoje hiše postavila družina Sraka. Velikega slavja družine Sraka, ki jo tvorijo: mama Majda, oče Marjan, otroci Amadej, Marina in Teja, zet Dušan, ter vnuk Dean, se je ob prekrasnem sončnem vremenu udeležilo skorja 300 udeležencev, med njimi je bil tudi župan in poslanec z ženo Milan Gumzer, ki so sledili daritvi sv. maše in blagoslovu kapele. Svečanost je, po zaslugi in povabilu Nade in Ivana Rožmana znanega mlinarja iz Zgornje Ščavnice, popestril Pihalni orkester MOL iz Lenarta.
Ob daritvi sv. maše je župnik Marjan Rola pohvalil družino, ki se je s postavitvijo kapele priporočala Bogu in Mariji, za ozdravljenje njihovega 5 letnega vnuka Deana, in je med drugim dejal: »Kapelico ste postavili, da se zahvalite Bogu, da vam je stal ob strani, ko ste doživljali bolezen malega Deana. Kapelica, ki ste jo postavili in jo danes blagoslavljamo, pa bo ostala zanamcem v spomin na vašo zaobljubo in bo govorila, da so tod živeli verni ljudje.« O namenu postavitve kapelice je spregovorila babica Deana Majda Sraka. V svojem čustvenem nagovoru je med drugim dejala: »Bilo je pred štirimi leti, ko smo se neke nedelje vračali iz obiska pri vnuku Deanu, ki je ležal v bolnišnici. Naša razmišljanja so bila zelo žalostna. Porajala so se nam vedno enaka vprašanja – zakaj? Star je bil komaj 14 mesecev. Komaj je začel tekati okrog, se veseliti metuljčkov in svetlic, a je nenadoma zbolel. Zbolel za boleznijo, za katero zdravniki niso našli pravega vzroka. Veliko je moral prestati, preden so ugotovili, da mu je bolezen vzela vid in verjetno tudi sluh.
In, ko smo se tisto nedeljo peljali od njega, smo vsi vse do doma molčali. Ko smo bili na tem mestu, kjer se cesta odcepi k našem domu, je v trenutku padla odločitev: »Če se mu povrne vsaj eno, vid ali sluh, bomo v zahvalo na tem mestu Mariji postavili kapelico.« Naslednje dneve, ko so mu ponovno delali preiskave, so ugotovili, da je res oslepel, a da je z njegovim sluhom vse v redu. Ko je po skoraj dveh mesecih prišel iz bolnišnice domov, se je njegovo in naše življenje zelo spremenilo. Veliko odrekanj, strahu, veliko skrbi in poti, še več pa lepih trenutkov, saj nas je prav on naučil, da smo znali ceniti to, kar se nam je prej zdelo nepomembno; vzeti si čas za preproste stvari, v tišini poslušati žvrgolenje ptic in vseh glasov, ki so okrog nas, uživati ob božanju vetra po licu, in še veliko lepih stvari s katerimi si Dean zapolni svoj čas in dušo. Mogoče je res za marsikaj prikrajšan, a je bolj dovzeten za vsako pozornost, za vsak dotik. Za vsako nežnost in še tako majhne reči ga osrečijo in takrat, ko je srečen on, se sreča prelije tudi na nas. O vsem tem nas tolažijo besede, ki so zapisane v Svetem pismu: »Svetilka tvojega telesa je oko. Če je tvoje oko pokvarjeno bo telo v temi. A bojte se, če se stemni tvoja notranja luč, kakšna tema bo šele takrat«. Bogu, ki nam je dal to preizkušnjo, se lahko zahvalimo, saj je Dean največji dar za našo družino. Verjamemo, da ga ima tudi Jezus zelo rad, zato ga milostno prosimo, naj mu pomaga pri zdravju, Marija pa naj mu stoji ob strani celo njegovo življenje.« Ob koncu nagovora se je zahvalila župniku Marjanu Roli, za opravljen obred, Pihalnemu orkestru MOL, ki je popestril to svečanost, vsem ki so se udeležili prošnje za njegovo zdravje in vsem, ki so pomagali izpolniti njihovo obljubo, da postavijo Marijino kapelico.
Slovesno zahvalno mašo, pri kateri je berila brala Majda Sraka, je vseskozi bogatilo ljudsko petje, ki ga je napovedoval in s petjem spodbujal župnik Marjan Rola. Ker je bilo med udeleženci svečanosti, tudi nekaj pevk in pevcev, ki pojejo v cerkvenih zborih, je bilo petje nadvse lepa popestritev sv. maše.
Kapelica, ki je bila zgrajena letos, 2010. leta, in je posvečena Mariji Brezmadežni, je družina Sraka gradila v lastni režiji. Krovsko kleparska dela je opravilo Kleparstvo in tesarstvo Sraka iz Benedikta, železna okrasna in zaščitna, umetniško kovana, vrata je izdelalo Kovinarstvo Rolanda Lovreca iz Benedikta in okras strehe s križem je izdelal kleparski mojster Anton Lončarič iz Negove. Prečudovito poslikavo kapele, katero krasijo podobe: na zunanji strani Jezus z otrokom in Marija z Jezusom, v notranjosti pa lika Angela in Slepega dečka, ki je predstavlja portret malega slepega Deana, je ustvarila Liljana Tomažič.
Kakor je v teh krajih navada, so domači za vse udeležence svečanosti pripravili pogostitev. Za bogato pogostitev z mesnimi izdelki na žaru je poskrbel znani mesar Marjan Kralj iz Ihove. Kot je povedala gospodinja Majda, so sladke dobrote prispevale tudi nekatere družine. Čeprav je bil glavni namen slovesna blagoslovitev kapelice, ni zanemariti tudi prijetnega druženja, kakršnega v kraju Drvanja že dolgo ni bilo.