Ob peti obletnici smrti častnega občana in škofa v Svetem Jurij ob Ščavnici pripravljajo spominsko slovesnost To soboto, 20. marca ob 11. uri se bo v Domu Matije Gubca v Svetem Juriju ob Ščavnici, začela spominska slovesnost ob 5. obletnici smrti rojaka in častnega občana občine Sveti Jurij, škofa, dr. Vekoslava Grmiča. Po pozdravnem nagovoru domačega župana Antona Slana, bo osrednji govornik na slovesnosti, književnik in urednik, prof. Peter Kovačič Peršin, in sicer o socialni misli dr. Vekoslava Grmiča. Sledila bo razprava o danes aktualnem socialnem vprašanju. Pred slovesnostjo, ob 10. uri bo v farni cerkvi v Sv. Juriju ob Ščavnici spominska maša.
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, od koder izvirajo številni pomembni Slovenci, kot so bili Jakob Kreft, Davorin Trstenjak, Franc Ilešič, Anton Korošec, Edvard Kocbek, borci generala Rudolfa Maistra, Bratko Kreft in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko zgodovino, Anton Slana še posebej poudarja škofovo navezanost na domače kraje, ki jih je z avtobusom obiskoval vse do konca svojega življenja.
Naslovni škof Vekoslav Grmič je bil teolog in filozof, predstavnik katoliške levice, ki se je ukvarjal z vprašanji modernega ateizma, dialoga in družbeno angažirane teologije, teologijo osvoboditve in intelektualno prenovo Rimskokatoliške cerkve. Dr. Vekoslav Grmič, rojen 4.6.1923 v Dragotincih, je sicer 29. junija 1950 prejel duhovniško posvečenje in je naslednje leto po diplomi postal kaplan na Vranskem, od leta 1953 pa župnik na Vranskem v škofiji Maribor, leta 1960 pa še prodekan braslovške dekanije. Dušni pastir na Vranskem je ostal do leta 1968. Vmes, leta 1961 je doktoriral s temo Teološke vsebine strahu v eksistencializmu. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je 1962 prevzel predavanja iz dogmatične teologije. Docent je postal leta 1964, izredni profesor leta 1967 in redni profesor leta 1972 na mariborskem oddelku ljubljanske teološke fakultete. Natanko 27. februarja 1968 ga je papež Pavel VI. s papeško bulo imenoval za mariborskega pomožnega škofa in naslovnega škofa Uchittanskega; škofovsko posvečenje pa je prejel 21. aprila istega leta. Med leti 1978 in 1980 je kot kapitularni vikar vodil vodil mariborsko škofijo. „Rdeči škof“, kot so nekateri imenovali dr. Vekoslava Grmiča je 6. novembra 1980 prenehal s službo pomožnega škofa in ostal naslovni škof ter profesor na Teološki fakulteti. Čeprav mu je vedno „za človeka šlo“, redno bil opozicija cerkveni hierarhiji, in zato nikoli ni postal mariborski škof ordinarij. V pomožnega škofa je sicer bil posvečen v času škofa Maksimiljana Držečnika. Po drugem vatikanskem koncilu. Po smrti škofa Držečnika je kot škofijski upravitelj, dokler ni bil imenovan novi škof, začasno vodil škofijo. Pred imenovanjem dr. Franca Krambergerja za mariborskega škofa se je odpovedal službi kapitularnega vikarja ter ravnateljski službi v bogoslovju. Ob imenovanju škofa Krambergerja za ordinarija 1980. pa še službi mariborskega pomožnega škofa. Ni ga bilo med člani Slovenske škofovske konference, ko je ta v začetku devetdesetih dobila samostojnost. Upokojil se je leta 1991, umrl pa 21. marca 2005. Njegova bibliografija obsega več kot 1200 bibliografskih enot, med njimi je 22 samostojnih knjig.