Na znamenito kresovanje na ŠRC Trate je prišlo okrog 3.000 veseljakov iz cele regije ter iz sosednje Avstrije... Čeprav jim je močno ponagajalo vreme, saj je najprej bilo odpovedano, nato pa odpoved preklicana, in čeprav kljub napovedi dveh glasbenih skupin, ni bilo „žive glasbe“, je tudi letošnje kresovanje na ŠRC Trate potrdilo, da je kresovanje v Gornji Radgoni nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, po dokaj mrzlem, a kljub temu prijetnem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo okrog tri tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, komunala Radgona, Pro audio, Pomurski sejem, Saubermacher Slovenija...; se je tokrat vse skupaj začelo ob 20. uri, ko je izpred prodajalna „Marjanca“ v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri po Mladinski ulici štartalo proti ŠRC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor so mladi z baklami kar prižgali kres, prisotne pa sta, pod moderatrostvom direktorice Kultprotura Norme Bale, pozdravila radgonski župan in poslanec DZ Anton Kampuš ter izvršna sekretarka predsedstva ZSSS Lučka Böhm. Res je sicer, da tokrat prvič ni bilo niti govorniškega odra, ne kulturnega programa in ne žive glasbe, a to očitno nikogar ni motilo. Vsi so se zabavali po svoje, v družbi prijateljev in znancev, ob zvokih glasbe iz zvočnikov, ter radgonskih godbenikov, ob pivu ali špricarju, ki mimogrede tokrat bili predragi, kot je to običajno ob različnih prireditvah. In vse tako do zgodnjih jutranjih ur, za nekatere celo do jutranje budnice, ki je v Gornji Radgoni tudi tradicija.
V svojem pozdravnem nagovoru je Anton Kampuš izrazil zadovoljstvo, da je „občina Gornja Radgona med najbolj razvitimi v državami. Stopnja nezaposlenosti je najnižja v Pomurju, obeta pa se še boljše stanje, tako da nam očitno niti huda gospodarska kriza ne more do živega...“ In med tem ko so bili delavci ob lanskem prazniku dela v strahu zaradi gospodarske krize in posledično zaradi izgube delovnih mest, pa so letos v strahu pred pokojninsko reformo, nižjimi plačami in odpravninami, zvišanjem starosti za upokojitev. Pretiranega optimizma ni, še posebej v Pomurju, kjer je najvišja registrirana brezposelnost. Sindikalisti so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne, danes govorijo o pokojninski reformi, pa o zakonu o delavnih razmerjih. »Ustava delavstva je zakon o delavnih razmerjih,« pravi izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm, ki je še posebej napadla vlado, zaradi reform, predvsem malega dela in pokojninske reforme. Vse reforme, kakor tudi zakon o delovnih razmerjih, zakonu o zdravstvenem varstvu, naj bi delavcem zmanjševali pravice. »Sindikati bomo uporabili vsa sredstva, da do tega ne bo prišlo,« še poudarja ob prazniku dela Böhnova in delavcem sporoča: »Delu čast in oblast.« Glede na to, da je toliko mladih brez služb, se je tej armadi brezposelnih pridružila še armada nezaposlenih pri štiridesetih, petdesetih… Gospodarska kriza, ki smo jo in jo še čutimo, je še dodatno prizadela delavce in delavke. „Sedaj je že več kot 114.000 Slovenk in Slovencev brez zaposlitve, a to še ni vse, kajti kriza v Sloveniji še ni dosegla dno“, je poudarila izvršna sekretarka ZSSS.
Po njenem mnenju je sedaj najbolj na udaru zmanjševanje pravic, ki so zapisane v delavski ustavi, Zakonu o delovnih razmerjih, to je znižanje odpovednih rokov in odpravnin, enostavno rečeno za cenejše in lažje odpuščanje. Vendar s tem še ni zgodbe konec, saj naj bi delavcem skušali vzeti odmor med delom, stroške prevoza in prehrane med delom. Ob tem sindikati zahtevajo 40 let za moške in 38 let delovne dobe za ženske. „Tukaj moramo biti enotni, spoštovani delavci in delavke, v nas mora biti tudi uporništvo, saj delati do 65 leta starosti, mladi pa brez zaposlitve in možnosti ustvariti si družine, je prava norost. Glede na krizo, ki je zajela Slovenijo, bi morali vsi skupaj, vsi socialni partnerji krepiti socialni dialog. Socialni dialog ne pomeni imeti prav in samo imeti prav, vse ostalo je tratenje časa, ampak pomeni socialno partnerstvo, ki se je gradilo veliko let. Zato spoštovana slovenska vlada, streznite se. Sindikati se bomo borili, z vsemi sredstvi, da bo prevladal razum, že pridobljene pravice nam ni nihče podaril, bile so izbojevane“, je med drugim v Gornji Radgoni, povedala prva slovenska sindikalistka Lučka Böhm.