V degustacijski kleti podjetja Radgonske gorice, je v četrtek, 24. maja, potekala tiskovna konferenca, na kateri so novinarje seznanili o zgodovini zlate radgonske penine, predvsem pa o slovenskem imenu za šampanjska peneča vina, katere pridelujejo v njihovi kleti. Tiskovno konferenco je odprl novi direktor Borut Cvetkovič, o šampanjcu in imenu penina pa sta spregovorila nekdanji slavni radgonski vinar, tudi vitez šampanjca, sedaj upokojenec, Lojze Filipič in sedanja enologinja Klavdija Topolovec. Lojze Filipič je spregovoril o prvih začetkih proizvodnje penečih vin v radgonskih kleteh, ki jih je prvi uvedel Kleinošek, katerega delo je nadaljeval Qlotar Bouvier in sedaj podjetje Radgonske gorice. Kot je povedal, letos praznuje radgonsko peneče vino, danes sta to zlata in srebrna radgonska penina, 155 let. Ime penina penina pa letos praznuje 30 let. Prav v ta namen je bila sklicana tiskovna konferenca. Kot je dejal je ime penina nastalo šele leta 1977. Tedaj jim je neki hrvaški hotelir iz Opatije predlagal, da bi se naj radgonski šampanjec, ki je imel sloves v Jugoslaviji, imenoval »pjenušavo« vino. Na osnovi tega so besedo prevedli v slovenski jezik in od tedaj imamo v Gornji Radgoni ime zlate in srebrne radgonske penine. Kot je povedal Lojze Filipič, je v teh 30 letih najslavnejši letnik 1994, saj je prejel največ zlatih medalj in šampionskih naslovov na tekmovanjih doma in po svetu. V 30 letih tega imena pa je zlata radgonska penina prejela 27 zlatih medalj in šampionov. Steklenice radgonske zlate penine hranijo tudi v arhivskih kleteh v Kleti pod rimskim kolesom in v Kleti pod slapom. Z Arhiviranjem so pričeli šele 1977 leta. Njihova najdražja arhivska steklenica je iz leta 1979 in ima vrednost 250 evrov.
O proizvodnji penečih vin, pa tako radgonske zlate in srebrne penine po klasični metodi, je govorila enologinja Klavdija Topolovec. Kot je dejala, je to dolg proces, saj mora vino, za katerega porabljajo vino sorte schardonnay, zoreti 3 do 4 leta. Ob koncu konference je enologinja novinarjem postregla z zlato radgonsko penino iz arhivske zbirke starejšega letnika.
Kakor vedno, vsaj novinarji se ga takega spominjajo, je stari vinski »maček«, mi bomo rekli strokovnjak, natrosil tudi nekaj zanimivih zgodovinskih podatkov o proizvodnji penečih vin. Kot je dejal, je to pravzaprav izum narave. Zanimivo je, da so ga iznašli, kot je znano v Franciji v pokrajini »Šampanija«, v času vladarja Ludvika IX, a ga ni pil prvi, zato ker se je bal posledic za zdravje, pač pa ga je prvi poskušal šele njegov naslednik Ludvik XV. Ker je proizvodnja , zaradi dolgega procesa draga, je to vino dražje ter tako manj dostopno navadnim smrtnikom, vsaj tako je bilo v času izuma, so ga imenovalo kraljevo vino.
LUDVIK KRAMBERGER