Bili smo tam kjer konjska podkev prinaša srečo V Prlekiji so pripravili zanimiv vinogradniško – turistični dogodek, kjer sta „združen interes“ pri promociji našla vinogradnik in lastnica izletniške kmetije Ugledni prleški vinogradnik Janko Magdič iz Ljutomera, in njegova soseda ter poslovna partnerka Suzana Kolbl iz Cvena, sta zadnji letošnji majski vikend pripravila izjemno pester in zanimiv vinsko – kulinarični dogodek, kjer je gotovo vsakdo našel nekaj zase. Omenjeni vinogradnik Janko Magdič sicer prideluje vrhunska kakovostna buteljčna vina, saj se ukvarja z vinogradništvom že 40 let. Je tudi edini ljutomerski mestni vinogradnik. Pogled iz njegovega vinograda odpira mesto Ljutomer z okolico, kot na dlani. Suzana Kolbl, pa je ime za katerim se v družinskem krogu lepo razvija turizem na vasi. Izletniška kmetija „Na koncu vasi“ na Cvenu pa ponuja ravno tisto kar si marsikdo želi; torej kulinarične užitke na pravi hrastovi mizi, kjer vse jedi nastajajo v domači kuhinji, kjer ponudijo še marsikaj domačega, in kjer obiskovalec enostavno pozabi pogledati na uro. Na sedežu njenega lepega družinskega turističnega objekta, kjer Suzani pomagajo tudi partner Jože ter otroci: Sandra, Aleksander in Tina, pa „za srečo“ skrbi konjska podkev.
Tako sta Janko in Suzana tokrat povezala kozarec in krožnik - izbrano in okusno. Dokazala sta, da tudi „konkurenca“ lahko uspešno sodelujejo, saj bi Suzana lahko na „svoji prireditvi“ točila svoja buteljčna in deželna vina. Toda videla sta skupni interes in se gotovo nista zmotila. Na tokratno „premierno slovesnost“ sta namreč povabila svoje poslovne partnerje, prijatelje, vinske kraljice Ljutomera, na čelu z Martino 13. - Antonijo Podnar, izbrane medije..., in vsi prisotni so se lahko prepričali, da takšno sodelovanje lahko samo koristi. Sicer pa, so gostitelji tokrat poskrbeli, da je najprej potekala pokušina vin Vinarstva Magdič, letnik 2007 (v kleti nad Ljutomerom), nato pa je v dolini, na izletniški kmetiji „Na koncu vasi“, na Cvenu potekala še pokušina pristne domače kulinarike...
Vinogradništvo Magdič: Na sočnem hribu, na Vili, s prečudovitim razgledom nad mestom Ljutomer se razteza Magdičev vinograd, ki daje bela in rdeča vina. Prve trte so pognale svoje korenine leta 1980. Zadnjih 15 let pa svoja vina tudi stekleničijo. Na trgu so Magdičevi, poleg odlične kakovosti vin, prepoznavni tudi po svoji izvirni etiketi starega Ljutomera (Višerjev bakrorez iz leta 1680), saj so edini ljutomerski mestni vinogradniki. „V naši pridelavi vin prevladuje delež rdečih vin (35%), sorta Modri pinot 60 %, 30 % je Zweigelta in 10 % Cabernet-Sauvignona, katerega pridelavo sem obogatil z znanjem in izkušnjami iz Švice, kjer sem bil zaposlen 25 let. Vsako vino je kompleksno tkivo, sestavljeno iz naravnih in od človeka danih sestavin. Posebno pozornost posvečamo malolaktični fermentaciji ali biološkemu razkisu. Tako dobimo zelo harmonična vina z nizko kislino in mehkimi tanini. Naše glavno rdeče vino je Modri pinot 70 % in Cuve Matic 30 %. Matic je moje najljubše vino, saj nosi ime našega vnuka. Od belih vin je glavna sorta Laški rizling, ki je osnova za zvrst Lotmeržan, ki ga ponujamo v »litercah«. Od buteljčnih vin je glavna sorta suhi Šipon, katerega prodamo največ. Vino nosi nalepko Kluba šipon, katero dobijo le izbrani šiponi. Ostale sorte, ki jih stekleničimo, so še Chardonnav, Beli pinot in Sauvignon. Na tržišču smo smo znani tudi po dobrem odprtem vinu, ki ga prodajamo v »inoks« sodčkih za potrebe v gostinstvu“, je svoje družinsko vinogradništvo predstavil Janko Magdič, ki dodaja, kako s trudijo, da bi bila njihova vina pridelana čim bolj naravno, tako v vinogradu, kot pozneje v kleti. Čutijo namreč odgovornost do potrošnika in okolja.
„Imamo to prednost, da svoje delo opravljamo z veseljem, ponosom in zanosom. Ljubiteljem izbranih vin želimo ostati zvesti s svojim stilom vina in konstantno kvaliteto. Pitje vina je enostavno početje; nagnemo kozarec in pogoltnemo. Okušanje vina pa predstavlja pravi izziv. Zato vino okušajte ob vsakem kozarcu znova“, dodaja Magdič.
Izletniška kmetija „Na koncu vasi“: Panonsko – prleška vas Cven leži v severovzhodni Slovenji. Je mogočna vas v neposredni bližini mesta Ljutomer njegovi severovzhodni točki, v osrčju Prlekije. V bližini so še kraji Banovci (termalno kopališče Panonske terme), Razkrižje (meja s Hrvaško), pogled se razteza ne Jeruzalemske griče in Jeruzalemsko vinsko cesto. In prav „na koncu vasi“ leži enkratna izletniško-turistična kmetija, s pridihom preteklosti. Gre za območje, kjer sta še tišina in mir doma, kjer nas zjutraj prebuja petelinje petje..., kjer se lahko preizkusijo domače dobrote - jedi naših babic in dedkov, kulinariko Prlekije in Pomurja. Tam lahko preizkusimo, če podkev še srečo nosi, obudimo spomine, ki nam nekaj pomenijo, in da doživimo marsikaj drugačnega - po domače! Izletniška kmetija „Na koncu vasi“ - v harmoniji prijetnega ambienta, pod jeruzalemskimi vinskimi griči, ob mogočni reki Muri, deželi štorkelj, med panonskimi žitnimi polji, zaznamovanimi z iskrimi konji v davnini, pod vinorodnimi griči, s prijazno toplo hrastovo mizo…
„Pri nas obiskovalec lahko uživa ob prleškem ali domačem narezku, prleški tünki, ajdovem krapcu, gibanici ali postržjači, ob nedeljah tudi ob kosilih naših prednikov. Z utripom življenja, dela in ljudi nam teče čas. Danes drugače kot nekoč, ko so radi skupaj posedeli, zapeli, pojedli in popili. Dišave iz domače kuhinje nam dišijo še danes. Zapisane kot nepozabna melodija naše mladosti, ker so jedi nastajale počasi in z veliko ljubezni. Naša hiša turizma meji na posest bivše žrebarne, zato smo ta pridih preteklosti označili s »konjsko podkovjo«, kot držalo na stolih ali v prispodobi, kdor najde »podkev« in jo prime, ga spremlja sreča. Ko si srečen, občutiš ljubezen, kajne? In ljubezen gre skozi želodec. Ko pri nas posedimo na zunanji terasi, slišimo ptičje petje, če smo dovolj zgodnji tudi jutranji pozdrav petelinov. V daljavi se razprostira narava, polja in bližnji griči. Prijetno je, čisto na koncu vasi. “, nam pove skromna gospodinja Simona Kolbl, ki svojim gostom poleg domače hrane, ponudi tudi domače deželno in vrhunsko vin, modro frankinjo in renski rizling, naraven domače sokove, domači med ipd.