Potem ko so te dni objavili uradno novico, da v Sloveniji na institucionalno varstvo čaka nad 14.000 starejših občanov, prihaja iz Gornje Radgone razveseljiva novica. Na radgonskih Tratah, med otroškim vrtcem, športno-rekreativnim centrom in sejmiščem, le nekaj deset metrov od središča mesta ter tik ob reki Muri, so gradbinci iz mariborske družbe Stavbar – gradnje, pravkar končali novi dom starejših občanov. Tako je objekt končan dobro leto po položitvi temeljnega kamna (oktobra, 2006) kar je lep dosežek gradbincev, katerim je tudi vreme bilo večinoma naklonjeno. Trenutno samo še končujejo z ureditvijo notranjosti objekta, ob tem asfaltirajo dovozne poti, okolico dom ter veliki park, na mestu, kjer so še pred nekaj tedni stali vrtovi. Ob samem domu bodo namreč uredili tudi lep park s sprehajališči, in gotovo je, da bodo stanovalci novega doma imeli zelo prijetno okolje za bivanje. Po prvotnih načrtih bo tretjina domskih zmogljivosti namenjena stanovalcem z demenco. V preostalem delu bodo poleg institucionalnega varstva starejših ter osnovne zdravstvene in socialne oskrbe, izvajali še tako imenovane nadstandardne storitve, ki med drugim vključujejo oskrbo varovanih stanovanj, negovanje, prehrano, pranje perila in druge zdravstvene storitve.
Kot nam je povedal direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, poskusno obratovanje objekta, predvsem nekaterih služb, naj bi se začelo že 17. decembra letos, prve varovance oz. oskrbovance pa naj bi sprejeli sredi januarja prihodnje leto. V samem novem domu starejših občanov, čigava vrednost je dobrih 7.000.000,00 evrov, in čigava skupna površina znaša skoraj 6.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, bo mesta za 150 ljudi. Po napovedih naj bi dom hitro napolnili, saj je menda že več kot 150 prijav, bodisi novih potencialnih stanovalcev doma ali pa tistih občanov Gornje Radgone, ki se nahajajo v drugih domovih po Pomurju in Štajerskem, sedaj pa se jim ponuja možnost vrnitve v domače okolje. Žula pravi, da bodo dom polnili postopoma, zaveda pa se tudi, da so se nekateri interesenti prijavili samo informativno, kljub vsemu pa je prepričan, da bo dom kmalu polno zaseden, in bo zaživel s polnimi kapacitetami. Že prvi mesec naj bi napolnili dobro polovico novega doma, v katerega se bodo gotovo z veseljem vrnili mnogi Radgončani in okoličani, ki so v drugih domovih, saj bodo v bližini svojcev, znancev in prijateljev. S tem bodo vsi skupaj lažje in z več zadovoljstva prenašali in preživljali jesen svojega življenja. „V čast si štejem in zelo vesel sem, da bomo kmalu deležni pridobitve, ki je izjemnega pomena za občino oz. upravno enoto, saj je namenjena resnično ljudem, ter nosi v sebi sporočilo, da vrednot, ki so od nekdaj veljale za pozitivne, še nismo pozabili v tempu in naglici sodobnega časa. Dom starejših občanov je namreč institucija, ki omogoča mnogim starostnikom dostojno preživljanje tretjega življenjskega obdobja ali pa lajša tegobe ob posebnih ob posebnih boleznih oziroma upadu prej obstoječih intelektualnih ter spominskih sposobnostih, torej domenci. Za nekatere ljudi je namreč zelo pomembno, da jim lahko nekdo ponudi nesebično pomoč 24 ur na dan in to 365 dni v letu. Čeprav je velikokrat odločitev za odhod v dom težka in včasih povezana z negativnimi predsodki in stereotipi iz preteklosti, sem vendarle prepričan, da so sedaj časi drugačni, da je prišlo do velikih sprememb tudi na tem področju. Domovi so namreč danes svetli, prostorni, lepo urejeni. Zaposleni v domovih se trudijo, da bi bilo življenje za vse varovance prijazno, da bi se dobro razumeli, ter da bi se vsi skupaj dobro počutili, da bi živeli skupaj kot velika družina. In takšen dom naj bo tudi ta, za katerega bodo kmalu prišli prvi stanovalci. Zato obljubljam, da bom naredil vse kar je v moji moči, da bomo to tudi uresničili“, je dejal direktor Doma d.o.o. mag. Marjan Žula.
Posebno zanimivo je, da se je za 65 delovnih mest, koliko jih je bilo določenih že pred začetkom izgradnje objekta, prijavilo kar 715 ljudi, tako da je selekcioniranje bilo sila težavno. Žal za nekatere tudi boleče, saj je logično, da vseh nikakor niso mogli sprejeti. Zato niti ne preseneča, da že krožijo različne anonimke o tem, kako naj bi potekalo selekcioniranje kadrov. Po nam dostopnih podatkih, se je direktor Žula, ki sta ga na to mesto imenovala lastnika doma, že pred meseci, takoj po končanem razpisu odločil za pomoč zaprositi kadrovsko – pravno službo mariborskega partnerja Stavbarja – gradnje. Ker še ni imel ljudi, ki bi lahko pregledali vse prispele vloge je namreč slednje posredoval omenjeni službi podjetja Stavbar – gradnje, kjer so pregledali vse prispele vloge. Najprej so menda izločili vse tiste vloge, ki niso bile popolne, potem tiste, kjer prijavljeni niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Najbrž so nekoliko pogledali tudi na stalno oz. začasno prebivališče prijavljenih kandidatov, saj naj bi prednost imeli tisti, ki so bližje Gornji Radgoni. Po „selekciji“ v Mariboru je menda v igri igri ostala le še približno tretjina izmed vseh prijavljenih kandidatov, in omenjene vloge je potem pregledala komisija družbe Dom d.o.o. Šele takrat so najbolj ustrezni kandidati povabljeni na razgovor, in na koncu je že znano, kdo so srečneži, ki so v takšni konkurenci dobili želeno delovno mesto, izmed katerih bo na radgonskih Tratah, med skupaj 150 starejšimi občani, največ medicinskega, ter gostinskega in sploh servisnega osebja.
Ustanovitelja družbe Dom starejših Gornja Radgona d.o.o., sta občina Gornja Radgona (skupaj z občino Apače - 51 odstotni delež) in mariborsko podjetje Stavbar-gradnje (49 odstotni delež). Osnovna dejavnost doma bo institucionalno varstvo starejših oseb. Storitve, ki jih bodo ponujali pa so standardne, nadstandardne ter dodatne. Standardna storitev obsega: Osnovno oskrbo (bivanje, prehrana, tehnična oskrba); Socialno oskrbo (socialna preventivna terapija, vodenje ipd.) in zdravstveno varstvo (po predpisih s področja zdravstvenega varstva). Nadstandardna storitev pa se izvaja v pogojih, ki presegajo minimalne tehnične pogoje za izvajanje socialno varstvenih storitev in bo izvedena po programu ter v skladu z materialno tehničnimi možnostmi (enoposteljne sobe, lastna kopalnica, balkon, terasa, dodatna oprema ipd.). Dodatne storitve lahko ponudi družba v skladu s povpraševanjem, možnostmi in normativi (npr. oskrba varovanih stanovanj, prehrana, nega, pranje, dnevno varstvo, zdravstvene usluge in podobno). Skratka, storitve institucionalnega varstva obsegajo vse oblike pomoči, ki upravičencem v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcijo doma ali lastne družine. „Namen našega programa je zagotoviti starejšim osebam možnost kakovostno preživljati starostno obdobje v primerno urejenih prostorih in okolju, ki bo varno in domače, hkrati pa jim omogočiti tak stil življenja, kot so ga preživljali v svojih aktivnih letih, vezano seveda na njihove trenutne zmožnosti oz. potrebe. Ponudili jim bomo npr. možnost rekreacije, družabnih aktivnosti, kulturnega udejstvovanja, možnost sodelovanja pri urejanju okolice doma ipd. Menim, da je lokacija doma primerna in zgradba je umeščena v naravno okolje v predel mesta, kjer je zelo mirno, a hkrati ne preveč odmaknjeno od bivalnega naselja. Varovanci bodo imeli razmeroma blizu do zdravstvenega doma, lekarne, pošte, banke in drugih potrebnih lokacij“, pravi Žula.
Sicer pa mariborski gradbinci še zdaleč ne zapuščajo Gornjo Radgono. Poleg priprave projektov za gradnjo „Evroparka“ na mestu sedanje avtobusne postaje in nekdanje vojašnice, bodo namreč te dni začeli graditi prvi dve (od šestih) stanovanjski enoti. „V neposredni bližini novega doma smo odkupili zemljišče, kjer želimo zgraditi pet do šest objektov, strogo stanovanjskega namena, vključno z objektom varovanih stanovanj. Gre za stanovanja, ki bodo stala v objektu z med 26 in 30 stanovanji velikosti od 40 do 55 kvadratnih metrov po enoti. Ta objekt bo priključek na nastajoči dom starejših občanov, kjer bo omogočeno, da tam živijo ljudje v starejših letih, ki so sposobni nekoliko bolj skrbeti sami zase, in želijo nekoliko višji standard, kot je to v samem domu za starejše. Vsekakor pa bodo imeli veliko varnost, ker je v bližini strokovna pomoč, katero bo vsak lahko naročil neposredno, saj bo objekt neposredno vezan na dom. Ob tem se bodo stanovalci teh stanovanj, družili in zadrževali v domu, tam bodo koristili različne usluge (prehrana, pranje, likanje, rekreacija...). Še vedno ne vemo kako bo z lastništvom novega objekta. V vsakem primeru pa bo lahko uporabljal samo za varovana stanovanja, in ga ne bo možno prodati za nobene druge namene. Torej, to je samo nekakšen »domski« nadstandard, bodisi v podnajemniškem ali lastnem varovanem stanovanju“, nam je povedal direktor in večinski lastnik družbe Stavbar – gradnje Miroslav Temnik.
. Na posteljo v domovih za ostarele čaka 14.000 oseb
Sistem institucionalnega varstva starejših ne bo zdržal pritiskov iz strani države in uporabnikov, je na današnji novinarski konferenci ob 40 obletnici delovanja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije dejal predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar. Opozoril je na to, da v domovih za starejše (DSO) v Sloveniji trenutno nudijo skupno 16.500 mest, število čakajočih oseb za DSO pa je okrog 14.000."Bojim se tudi, da bomo morali domove za starejše zapirati, ker jih ne bomo zmogli več vzdrževati,"je še dejal Koprivnikar. Po njegovih podatkih je od 16.500 razpoložljivih mest v domovih za ostarele 13.000 le teh v javnih zavodih, več kot 2000 v zasebnih domovih in le 1600 v posebnih zavodih. Po mnenju Koprivnika država namenja delovanju domov za ostarele v Sloveniji premalo denarja."Za tekoče poslovanje dejavnih domov država ne nameni ničesar, kar prispeva za investicije domov, pa je zanemarljivo,"je zatrdil Koprivnikar.
Dejal je še, da bi morala vlada več sredstev nameniti javnim zavodom in ne zasebnim domovom."Javni zavodi na tem področju predstavljajo zasebnikom nelojalno konkurenco, predvsem zaradi predpisane metodologije cen,"je še dejal. Pri tem je opozoril na trend staranja prebivalstva, zaradi katerega prihaja do vedno večje prostorske stiske v domovih za ostarele. Po njegovih trditvah več starejših potrebuje zdravstveno nego in oskrbo, hkrati pa vse več družin ne zmore skrbeti za starejše družinske člane."Povpraševanje po mestih v DSO narašča, država pa s svojo restriktivno cenovno in kadrovsko politiko onemogoča uspešno poslovanje domov in razvoj novih storitev pred vključitvijo v domsko varstvo,"je dejal Koprivnikar. Po njegovem mnenju se ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je večinoma odgovorno za to področje, ni resno soočilo s tem problemom.