Po porodnih krčih, kakovost storitev na visoki ravni Dom starejših občanov Gornja Radgona (DSO-GR d.o.o.) je bil svečano uradno odprt pred dobrim letom dni, maja 2008. Res je, da so prve stanovalce sprejeli že sredi februarja meseca lani, a v maju, torej ob uradnem odprtju, je bil dom že poln, saj je bilo sprejetih v institucionalno varstvo 150 stanovalcev, kar je zmogljivost potrjena s koncesijsko pogodbo. In je prvo leto po manjših porodniških krčih zadihalo s polnimi jedri, kakovost storitev pa je na visoki kakovostni ravni, smo se pogovarjali s mag. Marjanom Žulo, direktorjem DSO-GR d.o.o.
»Res je, v dom smo uspeli sprejeti maksimalno število stanovalcev v rekordno kratkem času in s ponosom lahko rečem, da nam je uspelo napraviti ogromen korak v razmeroma kratkem časovnem obdobju. Res pa je tudi, da smo se ob tako hitrem tempu nujno morali srečati s kopico težav, začetniških napak in slabosti, vendar mislim, da je najhuje že za nami. Očitno je, da smo se vsi zaposleni tudi veliko naučili skozi opravljeno delo in z veseljem ugotavljamo, da so naše storitve že na visoki kakovostni ravni, o čemer priča zadovoljstvo uporabnikov, tj. stanovalcev in njihovih svojcev. Pohvalimo se lahko, da so v zadnjem času kritične pripombe res zelo redke, in da smo po drugi strani prejeli že nič koliko pohval. Zanimivo pa je, da je dober glas o našem domu segel najprej v druge kraje naše domovine, domače okolje pa ga sprejema dokaj težko in počasi. To se mi zdi malce krivično do vseh zaposlenih, ki se resnično trudijo ponuditi kar najboljše storitve in uresničiti tudi tisti del vizije, ki govori o prijaznosti ter sodelovalnem konceptu in vključenosti v okolje. Prav slednje lahko še posebej poudarimo, saj medgeneracijsko sodelovanje pri nas v resnici živi“, pravi direktor DSO-GR d.o.o.
Ponosen je mag. Žula, da so skupaj z otroci iz Vrtca Manka Golarja, učenci OŠ Gornja Radgona, Glasbene šole, Varstveno delovnim centrom ter po drugi strani z radgonskim Društvom upokojencev, izpeljali že kar nekaj projektov, delavnic, srečanj, koncertov, razstav in drugih aktivnosti. „Mislim, da je tovrstno sodelovanje zelo pomembno in to ne samo za naše stanovalce, marveč se na ta način oblikujejo in krepijo medosebni ter medčloveški odnosi, ki so predpogoj za dobro delovanje civilizirane skupnosti. V večnamenskem prostoru – avli Doma je čutiti vrvež življenja, dogajanje, ki popestri vsakdan stanovalcev ter prijazno ponuja različne možnosti komunikacije njihovim svojcem in drugim obiskovalcem. Storitve, ki jih Dom ponuja tudi zunanjim uporabnikom, so kakovostne in hitre, od pranja, likanja, frizerstva, pedikure in možnosti zaužitja malic in kosil, ki jih pripeljejo po želji tudi na dom, do prijazne postrežbe v domskem bifeju. V skupnih prostorih Doma potekajo razna srečanja, predavanja, sestanki in prav gotovo je to resnična odprtost v okolje“. Ob tem smo se tudi sami prepričali, da so cene omenjenih in še drugih storitev za vse občane več kot ugodne: Malica – 3,69; kosilo 4,50; različne torte – 20,00..., enako ugodne so tudi ostale storitve.
V domu sicer nikoli ni dolgočasno, saj je vedno vrstijo dogajanja in prireditve, enako pa so domske prostore za svoje potrebe začele koristiti tudi lokalne organizacije in društva. Med drugim so cel niz predavanj izvedle Pomurske lekarne, Društvo diabetikov je reden gost v domu, občne zbore so v domu imeli Društvo multiple skleroze, pa Zveza združenja borcev za vrednote NOB. „Izvajamo tudi prostovoljske aktivnosti, redno se srečuje molilna skupina, naš gost je bil pisatelj Ivan Sivec, svoje življenje in delo sta predstavili avtorici Karolina Kolmanič in Cilka Dimec Žerdin, potekajo medgeneracijske delavnice in še bi lahko našteval, pravi direktor Žula in nadaljuje: „Pevski zbor naših stanovalcev se je že udeležil srečanja domskih pevskih zborov, ki je letos potekalo v Slovenj Gradcu, zaposleni pa so že tekmovali na domskih športnih igrah. Posebej pa bi še resnično rad izpostavil odlično medgeneracijsko sodelovanje, ki poteka največkrat v obliki delavnic, ob nastopih mladih talentov, ob praznovanju rojstnih dnevov stanovalcev ter ob raznih drugih priložnostih. V mesecu maju smo bili organizatorji 1. medgeneracijskega športno – zabavnega maratona, skupaj z Vrtcem Manka Golarja in VDC Gornja Radgona. Celotedenski projekt je izvrstno uspel in bo kot vse kaže postal tradicionalna oblika našega sodelovanja“.
Stanovalci Doma so zelo zadovoljni, da je za njih res lepo poskrbljeno v tem svetlem in prijaznem domu, ki je umeščen na čudoviti lokaciji, ki jo bo z mestom povezoval nastajajoči mestni park. Skupnost stanovalcev aktivno deluje; sodelujejo v komisiji za pripravo jedilnika, izvajajo pravljične urice za otroke, imajo bralno skupino, na voljo je knjižnica, vključujejo se v prostovoljske dejavnosti ter tako intenzivno sooblikujejo življenjski utrip Doma. Za njihovo prijetno počutje skrbi 69 zaposlenih, ki se po svojih najboljših močeh trudijo narediti kar največ in najbolje. „Mislim, da smo zelo dober tim, dober kolektiv, saj smo v tako kratkem času uspeli res narediti ogromno. Pri tem imajo seveda zasluge prav vsi zaposleni, vendar moram izpostaviti vsaj tista imena, ki igrajo kot vodje delovnih enot ključno vlogo: Zvonka Brus Hladen, Suzana Bračič, Vanda Rous in Marija Bezjak. Strokovni vodja pa je Jožica Šemnički, ki s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju institucionalnega varstva daje temeljne usmeritve za vedno višji nivo naših storitev ter utripa življenja v Domu“, dodaja direktor te družbe.
Dom starejših občanov Gornja Radgona ima namreč statusno obliko družbe z omejeno odgovornostjo, kjer gre za javno – zasebno partnerstvo. Večinski lastnik je namreč Občina Gornja Radgona, 49% delež pa je soinvestiralo zasebno podjetje Stavbar gradnje d.o.o. Maribor. Za razliko od javnih zavodov, ki jih je gradila in ustanovila država, radgonski Dom deluje po principu tržnih zakonitosti, vendar je kot koncesionar dolžan spoštovati s pogodbo določene obveznosti in zakonsko uveljavljena pravila. „Resnično ni enostavno uspešno krmariti med obvezujočimi zakonskimi normativi na eni strani in razmerami po drugi, ki vladajo na trgu, ter pri tem zadostiti še interesom stanovalcev, njihovih svojcev, pričakovanjem lokalnih skupnosti, interesom lastnikov ter seveda pričakovanjem zaposlenim. Čeprav so potrebe po institucionalnem varstvu starejših v naši državi še razmeroma velike, je pokritost z domovi predvsem v naši regiji že takšna, da se bomo morali pošteno potruditi za preživetje, saj na to vplivajo še drugi dejavniki kot so npr. nezaposlenost, prenizke pokojnine, recesija in podobne težave. Kljub temu pa sem optimist in zaupam kolektivu, ki ga vodim ter sem prepričan, da bomo z dobrim delom, kvalitetnimi storitvami in podporo našega okolja, uresničili cilje, ki smo si jih zadali ter udejanili našo vizijo“, je zaključil direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula.