Kampuš se je srečal s pomurskimi novinarji Radgonski župan Anton Kampuš je skupaj s podžupanom Vinkom Rousom in direktorico Razvojne agencije Pora, dr. Tatjano Fulder, pripravil ponovoletno srečanje z novinarji, katerim so predstavili nekaj projektov. Na območju občine Gornja Radgona sta namreč trenutno v ospredju dva projekta – ureditev mestnega parka in Lisjakove struge v okviru operacije 3 parki, ter gradnja širokopasovnega omrežja na območju krajevnih skupnosti Negova, Spodnji Ivanjci in Spodnja Ščavnica. Zanimivo je, da je občina za omenjena projekta uspela pridobiti dva milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. V okviru čezmejnega projekta 3 parki, pri katerem sodelujeta še občini Murska Sobota in madžarski Körmend, je Radgona pridobila dobrih 650 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi bo – ob 5-odstotnem lastnem vložku – uredila 3 hektarje velik mestni park na Tratah z novimi drevninami, pohodnimi potmi, koši, tlakovanim platojem za prireditve ter skulpturo in vodometom. Ta bo prebivalcem ponujal možnosti druženja, rekreacije, oddiha ter služil kot učni poligon. Investicija v ureditev mestnega parka predvideva zasaditev drevnin ter različnega grmičevja, označbe posameznih rastlin, infrastrukturno opremo – pohodne poti, klopi, koši, konfini, podstavek za skulpturo, tlakovani plato (za druženje in prireditve), vodomet (kot simbol vode priča o življenjskem in zgodovinskem pomenu reke Mure za krajino in ljudi). Izbor parkovnega rastlinja je določil strokovnjak tekom projekta kot tudi priporočila lokalni skupnosti za vzdrževanje parkovnih površin za mestni in gozdni park. In ker se ta park navezuje na območje Lisjakove struge, bodo v okviru istega projekta sanirali še gramozno jamo v tem mestnem gozdu ob reki Muri. Investicija v sanacijo vodne depresije v mestnem gozdu Lisjakova struga predvideva čiščenje ter ureditev brežin stihijsko nastale depresije, ki so jo v preteklosti močno degradirali z nezakonitim črpanjem gramoza ter onesnažili z nenevarnimi odpadki (les, opeka, zemlja). Nadaljnja aktivnost v projektu je odvoz odpadkov na odlagališče odpadkov in namestitev počivališč - klopi. Sanacija gramozne jame oziroma depresije, ki leži v središču gozdnega parka, bo vplivala na celotno območje Lisjakove struge.
Vse tri občine želijo ohraniti kulturno in naravno dediščino, identiteto za prihodnost in ob nudenju visokega standarda kakovosti življenja zagotoviti svojim prebivalcem trajnostno rast in razvoj. Projekt v občini Gornja Radgona obsega dva različna parka - mestni park in gozdni park Lisjakova struga, ki se povezujeta in navezujeta na reko Muro. Promocijsko bo projekt dobro pokrit, izdali bomo vodič po obeh parkih ter skupno brošuro v različnih jezikih, skupaj s partnerji. Tekom projekta se bo izvedla delavnica na temo Parki ter delavnica Vodenje po parkih. Kot je pojasnil župan Anton Kampuš, je že določen vrstni red del, po katerem bo do 20. maja 2011 postavljen podstavek za skulpturo, poimenovano Poljub, do konca julija sanirana gramozna jama v Lisjakovi strugi in do konca septembra urejen park, s čimer bo projekt tudi sklenjen. Po nekaj zapletih in pritožbah, bo omenjena dela izvedlo podjetje GMW Weindorfer iz Turjancev, ki je bilo izbrano na javnem razpisu in s katerim je gornjeradgonska občina podpisala pogodbo po zavrnitvi pritožb neizbranih ponudnikov.
Tudi za drugo obsežno naložbo, zgraditev širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na območju krajevnih skupnosti Negova, Spodnji Ivanjci in Spodnja Ščavnica, ima občina že zagotovljena sredstva, in sicer jih je pridobila iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. S to naložbo, vredno skoraj milijon štiristo tisoč evrov, bodo po Kampuševih besedah podeželska območja, ki so doslej veljala za bele lise, končno izenačena z mestom. Vrednost projekta znaša 1.382.354,77 EUR brez DDV (DDV se poračunava in ne predstavlja stroška občine), kar v večini prispeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – EKSRP, nekaj malega pa še Republika Slovenija. Projekt »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja v KS Negova, KS Spodnji Ivanjci in KS Spodnja Ščavnica« je projekt občine Gornja Radgona, ki se bo izvajal na območjih omenjenih treh krajevnih skupnosti, kjer so problemi z dostopnostjo do širokopasovnih storitev največji.
„Cilj ukrepa je s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti enake možnosti dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje podeželskim prebivalcem in gospodarskim subjektom. To je zlasti pomembno na območjih, kjer so t.i. bele lise. Bele lise predstavljajo območja, kjer širokopasovno omrežje ni omogočeno, oz. območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki. Namen projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij KS Negova, KS Spodnji Ivanjci in KS Spodnja Ščavnica« pomeni zagotovitev dostopa do širokopasovnih povezav uporabnikom na ozemlju lokalne skupnosti, v naseljih brez statusa mesta s funkcionalno zadovoljivo hitrostjo, nato pa tudi dostop do večjih hitrosti s končnim dolgoročnim ciljem povezave večine prebivalcev v visoko zmogljivem omrežju“, je med drugim dejal Kampuš.
Iz opravljene analize Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo glede pokritosti širokopasovnih priključkov na gospodinjstvo na območju naštetih krajevnih skupnosti izhaja, da je na območju KS Negova, KS Gornji Ivanjci in KS Gornja Ščavnica skupaj 461 gospodinjstev, ki so po podatkih ministrstva upravičena do sofinanciranja s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in kjer širokopasovni priključek ni omogočen, zato bo tem gospodinjstvom občina Gornja Radgona preko ukrepa Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010, omogočila izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja. Z vzpostavitvijo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v KS Negova, KS Spodnji Ivanjci in KS Spodnja Ščavnica, se bodo v občini Gornja Radgona odprle nove možnosti za inovacijo in kreativnost na podeželju, prebivalcem pa kakovostnejše življenje.
Župan Kampuš je sicer novinarje tudi obvestil, da občina prodaja slabo polovico svojega lastniškega deleža v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Prodali naj bi nekaj manj kot 26 % vrednosti DSO, v lasti pa bodo pustili 25 % + eno delnico. Prav tako v radgonski občini razmišljajo, da bi skušali odkupiti prostore, kjer je nekoč bila Mercatorjeva tehnična trgovina, kamor bi širili knjižnico, ki se ubada s pomanjkanjem zadosti prostorov. Ob tem je Kampuš dodal, da se je začelo bolje sodelovati med vsemi štirimi občinami na območju radgonske UE. To naj bi se v kratkem čutilo tudi na konkretnih projektih, predvsem sprehajalnih in kolesarskih poteh , dolgoročno pa razmišljajo tudi o skupni industrijski coni ob avtocesti na območju občine Sv. Jurij ob Ščavnici...