Podobno kot so izumitelji in inovatorji takšnih in drugačnih tehnološko koristnih reči, so vedno bolj inovativni, se svojih inovacij ne morajo sramovati niti lopovi in goljufi. Tudi slednji namreč potrjujejo, da sledijo trendom in izmislijo vedno kaj novega kar preseneti tudi kriminaliste in policiste, ki so vsega vajeni. In kot pravi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, prava svetovalka (Njeno področje delovanja je predvsem civilno - stvarno, dedno, zemljiškoknjižno, družinsko- , delovno in gospodarsko pravo, ki je trenutno vodja Službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije, se v zadnjem času obrtniki in podjetniki ponovno soočajo s problematiko vpisov v t.i. Evropske registre, imenike itd. Poimenovanja teh registrov so različna, zahtevki za sklenitev pogodbe in kasneje plačilo, pa so več ali manj v isti obliki in po do sedaj znanih podatkih v zadnjem času ponovno prihajajo iz Španije (European City Guide), Nemčije (European Buissiness Number) ter Nizozemske (EU bussiness register). Tako je v naglici veliko slovenskih obrtnikov in podjetnikov podpisali obrazec, ne vedoč, kaj podpisujejo, sedaj pa dobivajo račune, opomine in grozilna pisma.

„Vsi "prevaranti" delujejo na podobnem pristopu, in sicer tako, da naslovniki običajno po navadni ali elektronski pošti prejmejo dokumentacijo v obliki obrazcev v tujem jeziku, pri čemer je na prvi pogled oziroma ob površnem branju navzven vidno le, da naj bi šlo le brezplačno posodobitev podatkov podjetja v njihovih registrih oziroma za pridobitev evropske davčne številke, čeprav ta pravno ne obstaja. Ob natančnem branju drobnega tiska pa se izkaže, da podpis obrazca pravzaprav pomeni sklenitev odplačne pogodbe med naročnikom in urednikom registra s triletno (ali drugačno) veljavnostjo, pri čemer si registri dodatno izborijo tudi pristojnost domačega prava (španskega, nemškega ali nizozemskega) in sodišča ter omejen odstop od pogodbe. Glede na to svetujemo, da tovrstnih obrazcev ne podpisujejo, v primeru, da pa želijo podpisati, pa pred podpisom natančno preberejo celotno posredovano dokumentacijo, predvsem drobni tisk“, pravi Nina Scortegagna Kavčnik.

Sama s tem želi svetovati predvsem tistim obrtnikom in podjetnikom, ki so bili ob podpisovanju obrazcev neprevidni in niso prebrali drobnega tiska oziroma niso vedeli, da gre pravzaprav za sklenitev odplačne pogodbe. Obrtniki in podjetniki se s tem dejstvom običajno prvič seznanijo šele, ko prejmejo zahtevek za plačilo letne objave. Ob tem Scortegagna Kavčnik poudarja, da natančnega prava omenjenih držav ne pozna, zato je nemogoče napovedati, kako bi odločila posamezna sodišča, v kolikor bi do morebitnega spora prišlo. Vendar pa se je vendarle mogoče opreti na splošna civilna načela in posledično zavzeti stališče, da v tovrstnih primerih ne pride do sklenitve odplačne pogodbe najmanj zaradi napak volje oz. celo zaradi prevare. Namreč naročniki ob podpisu menijo, da gre zgolj za brezplačno posodobitev njihovih podatkov, pri čemer želijo registri takšno zmoto pri potencialnih naročnikih tudi povzročiti, saj to brezplačno posodobitev poudarjajo z velikimi črkami, pri čemer je sklenitev odplačne pogodbe napisana zgolj v drobnem tisku.

„Kljub zavzetemu stališču, da so pogodbe neveljavne, pa se obrtnikom in podjetnikom, ki so obrazce vendarle podpisali, in v kolikor ne nameravajo izvesti zahtevanega plačila, svetuje, da iz previdnosti pisno odstopijo od pogodbe, pri čemer v dopisu navedite, da tovrstnega pravnega posla ne priznavate, saj je bil sklenjen pod prevaro. Prepričati se je potrebno, da je odstop od pogodbe nedvoumen (naj velja tako za nazaj kot za tudi bodoče), pri čemer kot prvi argument navedite, da pogodbe ne priznavate, saj gre za prevaro. Kljub odstopu in zavrnitvi plačila boste naročniki tudi v nadaljevanju s strani urednikov registrov deležni nadaljnjih opominov, pisanj, itd.. Razen prvega pisanja (odstop in zavrnitev) dodatno argumentiranje in odgovarjanje oz. dopisovanje ni potrebno, saj uredniki imenikov ugovore naročnikov vedno zavrnejo kot neutemeljene/neupoštevne in še nadalje izvajajo takšne in drugačne pisne in ustne pritiske na naročnike“, poudarja Nina Scortegagna Kavčnik.

Glede na dosedanjo prakso morebitnim prevaranim slovenskim državljanom sama priporoča, da ne izvajajo nobenih delnih plačil in ničesar več ne podpisujejo, saj bi se takšno dejanje, denimo delno plačilo ali podpis poravnave, štelo tudi kot pripoznava dolga. „Po do sedaj znanih podatkih noben postopek še ni rezultiral na sodišču, nemogoče pa je seveda to trditi tudi za bodoče. V kolikor pa bi posamezen primer prišel pred sodišče pa svetujemo, da si poiščete pomoč odvetnika v državi, kjer bo spor potekal. Seveda imate tudi možnost, da se, kljub zavzetemu stališču o neutemeljenosti zahtevka, poravnate. Z morebitnim plačilom bi nedvomno odpravili negotovost glede morebitnih nadaljnjih postopkov, po drugi strani pa bi s takim ravnanjem spodbujali akterje k nadaljevanju tovrstnih spornih ravnanj (prevar)“, je še dejala Nina Scortegagna Kavčnik.