Konec minulega tedna, prvega v letošnjem oktobru, je posebna slovesnost potekala med pomurskimi policisti, še zlasti med vodniki službenih psov, ki domujejo na območju, kjer je nekoč stala karavla JLA, v Murskih Petrovcih v občini Tišina. Ob priložnostnem kulturnem programu, pozdravnih nagovorih, blagoslovu ter pogostitvi, in v navzočnosti velikega števila policistov in njihovih gostov, so namreč namenu predali prenovljena, posodobljena in razširjena objekta, kjer bodo policisti - vodniki ter tudi njihovi psi imeli dejansko dostojne, in evropsko prilagodljive pogoje za delo. Omenjena objekta, ki ju je skupaj z županom občine Tišina, Jožetom Poredošem, vodjo enote vodnikov službenih psov (EVSP), Dragom Kocbekom in direktorjem PU Murska Sobota, Dragom Ribašem, odprl direktor uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave Danijel Žibret, obsegata skoraj 1000 kvadratnih metrov površine, zgrajena sta bila v osmih mesecih, stala pa sta nekaj več kot 1,6 milijona evrov. Ker zgradba z večanjem števila zaposlenih in števila psov ni nudila primernih delovnih prostorov, je po večletnih pripravah leta 2007 sprejeta in realizirana odločitev o novogradnji, ki bo zadostila vsem kriterijem sodobnega centra vodnikov službenih psov. Gradbinci (SGP Pomgard) so začeli z deli februarja 2007, in v dobrih osmih mesecih novogradnjo tudi dokončali. V času gradnje se je EVSP začasno preselila v prostore Postaje mejne policije Gederovci, službene pse pa o policisti-vodniki oskrbovali na svojih domovih.
Enota vodnikov službenih psov Petanjci, ki danes deluje v okviru Sektorja uniformirane policije PU Murska Sobota, je bila ustanovljena leta 1994, ko so združili takratne vodnike, in je od začetka delovala v nekdanji stražnici. Ob njej so v letih 1993 - 1994 zgradili nove prostore za službene pse, tokrat odprto poslopje pa ustreza vsem kriterijem sodobnega centra vodnikov službenih psov. Enota s Petanjcev, kot je med predstavitvijo dejal njen vodja Drago Kocbek, je pri delu uspešna, saj dosega dobre rezultate pri usposabljanjih in strokovnih preskusih na državni ravni ter pri delu na terenu, uspešno pa sodeluje tudi z oddelkom za šolanje službenih psov policije ter drugimi ustanovami in kinološkimi društvi v Sloveniji in tujini. Trenutno je v EVSP zaposlenih 11 vodnikov in službenih psov za splošno uporabo in 1 vodnik in pes za specialistično uporabo.
Slovenska policija sicer uporablja okrog 120 službenih psov, od teh 30 za specialistično uporabo, kot je iskanje drog in eksplozivov, preostale pa za splošno uporabo, kot so sledenje, iskanje oseb ter varovanje javnega reda in miru. Uporaba psa pri policijskih nalogah ima dolgoletno tradicijo, saj bo oddelek za šolanje službenih psov, ki sodi v okvir Policijske akademije (najstarejša v nekdanji SFRJ), prihodnje leto praznoval 60-letnico šolanja. Za splošno uporabo policija uporablja pasme nemški ovčar, belgijski ovčar in rotwailer, za specialistično uporabo pa predvsem lovske pasme (ptičarji in šarivci) ter belgijskega in nemškega ovčarja. Vsakega službenega psa v svoji šoli šolajo devet mesecev, štiri mesece v programu predšolanja in pet mesecev v programu osnovnega šolanja. Kupujejo jih v starosti od desetih mesecev do dveh let, z njim opravijo preskus pred nakupom, nato ga v šoli preskušajo še 21 dni, opravijo ponovni preskus ter šele takrat odločijo, ali psa kupijo ali ne. Pri preskusu preverjajo samo njegove značajske lastnosti. Vsakega psa preskusijo tudi na koncu predšolanja, ko se odločijo, ali je sposoben za nadaljnje šolanje. Če ni, ga namenijo za prodajo ali dodatno šolanje. Psa ob upokojitvi praviloma odkupi njegov vodnik, če to ni možno, ga po uvajanju novega lastnika prodajo preverjenemu kupcu.
Ob veselem dogodku, predaji namenu novih objektov, so vodniki in njihovi psi pokazali kaj so vse zmožni štirinožni prijatelji, saj smo lahko videli številne prikaze pravega »odkritja in prijetja« povzročiteljev kaznivih dejanj. Ob »lovu« preprodajalcev orožja in mamil, ilegalcev, tatov na kolesu, »sitnih lopovov«, tudi teroristov ipd. pa so službeni psi dejansko pokazali, da so veliko tega zmožni in sposobni. Ravno zaradi tega niti ne preseneča, da se službeni psi v zadnjem času čedalje več koristijo za različna opravila in pomoč policistom pri raziskovanju različnih kaznivih dejanj ter tudi pri preprečevanju kršitev javnega reda in drugih prekrškov. V minulih letih so pripadniki EVSP največ dela imeli z iskanjem ilegalnih pribežnikov, v zadnjem času pa z iskanjem različnih storilcev kaznivih dejanj, iskanju vandalov in objestnežev, iskanju mamil in razstreliva, varovanju javnih prireditev, predvsem nogometnih tekem ter tudi pri raziskovanju najhujših kaznivih dejanj, kot so umori. Posebno pozornost namenjajo tudi preventivi in se poleg tovrstnih predstavitvah javnosti, pogosto pojavljajo tudi na prireditvah in srečanjih v šolah in vrtcih ter povsod, kjer se zbira več ljudi in kamor jih povabijo.
Sicer pa, vodnik službenega psa lahko postane policist, ki je mlajši od 30 let in mu niso tuje osnove kinologije ter zdravstvenega varstva, predvsem pa mora biti velik ljubitelj psov. Vodniki psov specialistov potrebujejo še dodatna znanja o mamilih, eksplozivnih sredstvih ipd. Vsak vodnik dobi svojega psa in ves čas šolanja prebijeta skupaj. Uspeh šolanja je odvisen od medsebojnega prijateljstva, kajti službeni pes ni tehnični pripomoček, ki ga ob izteku delovnega dne izklopimo in pozabimo, temveč je živo bitje, ki zahteva veliko časa in naporov, nenehno skrb in ljubezen. Celovit proces vzgoje in šolanja psov temelji na pohvali in nagradi. V času, ko jih še vzgajajo, so pozorni na njihov značaj in razvijamo njihove naravne zasnove. Seveda pa je samo dober značaj premalo; potrebni so tudi volja do učenja ter razviti osnovni obrambni in drugi nagoni...
Bistven je tudi pomen službenega psa pri reševanju človeških življenj, iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb ter izsleditvi storilcev KD. Nekatere lastnosti psov, predvsem razvitost njegovih čutil, omogočajo ob primernem šolanju izjemno uporabnost psa kljub bliskovitem razvoju tehnike; psi so v nekaterih primerih še vedno nenadomestljivi pomočniki človeku. Pasje čutilo vonja je izredno, saj je pes sposoben zaznati skoraj pol milijona različnih vonjav, kar je neprecenljiva pomoč pri odkrivanju človeških sledi in najrazličnejših predmetov. Sluh je pri psu razvit približno 16 krat bolj kot pri človeku, poleg tega pa je pes sposoben takoj določiti smer, iz katere prihaja zvok. Tudi čutilo vida je ponoči boljše kot človeško. Pomembne pa so tudi druge lastnosti psa, kot so neizmerna vdanost in zvestoba, pogum, da neustrašno brani svojega vodnika, bliskovite reakcije in prirojena ostrina. V sektorju za šolanje psov v Šmartnem pri Ljubljani sicer letno usposobijo 10 do 15 vodnikov in približno dvakrat toliko psov. Pri svojem delu uporabljajo predvsem pse pasme nemški ovčar, vse bolj pa se uveljavljajo tudi belgijski ovčar (malinois), labradorci in rottweilwrji. Poleg njih pa uporabljajo tudi druge pasme psov kakor tudi tiste, ki nimajo rodovnika, če se le izkažejo na vseh predpisanih pregledih in preizkusih. Prav policijski pes je pogumen in zanesljiv, trdnih živcev in ubogljiv. Pokazati mora določeno mero samostojnosti, primeren temperament in živahnost…