Minuli konec tedna so v Arnoldovem kotičku OŠ Tabor I Maribor odprli zanimivo likovno razstavo, na kateri se predstavlja ljubiteljska slikarka, Danica Štrucelj - Dana, članica Likovnega društva Gornja Radgona. Njen likovni svet, z naslovom „Zgodbe na...“, je prisotnim predstavila akademska slikarka in magistra kiparstva, Saša Bezjak, ki je med drugim dejala, da je Danica Štrucelj tista oseba, ki jo ljudje in otroci v njenem okolju, torej v Gornji Radgoni zelo dobro poznajo. Če greš z njo po mestu, pogosto slišiš vzklike otrok „teta Dana“ in vidiš mahanje. Veliko generacij otrok in veliko staršev je spoznalo njene pozitivne pristope na vseh področjih v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni. To je ženska, ki jo imajo ljudje enostavno radi. V vrtcu je prevzela vlogo vodje za likovno dejavnost...

„Mislim, da ne gre prešteti koliko nagrad so prejeli otroci pod njenim mentorstvom za likovne izdelke v letih, ko je tu zaposlena. Povezana je tudi z oddelkom predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti, kjer je imela nedavno v Malem razstavišču razstavo del najmlajših. Zdaj pripravlja razstavo za Državni zbor RS. Sama pravi, da so jo otroci največ naučili, je pa tudi knjižni molj, ki požira knjige z umetnostjo in likovno pedagoškimi pristopi. Nenehno se izobražuje z obiskovanjem razstav. Nekaj let v preteklosti je študijsko risala na delavnicah Mirka Rainerja, akademskega slikarja iz Murske Sobote. Njen opus slik je zelo bogat, kajti ves čas je poleg pedagoginje tudi umetnica“, je povedala Bezjakova.

Po njenem prepričanju je Danica Štrucelj slikarka, ki slika že zelo dolgo in njen slikarski izraz se nenehno razvija. Je ena tistih ljubiteljskih umetnic, ki razume kreativnost in igro v ustvarjanju, brez katere umetnosti 20 stoletja ne bi bilo. „Za seboj ima poglobljeno študijsko risanje kot ga učijo na akademijah, veliko opazovanja in vodenja najmlajših pri likovnem ustvarjanju. Je kritična opazovalka, ki ne mara šablonskega, nekreativnega risanja. Ko slika, zna res uživati in ta užitek se zazna v nastalem delu. Sliko velikokrat oblikuje zgodba, ki je nam prikrita in v bistvu ni pomembna. Ta zgodba je lahko lepa ali tudi boleča in jo vodi pri ustvarjanju. Posebna čustva zaznamo, ko je naročnik slike sin ali pri sliki, ki je bila narejena v času, ko je izgubila bližnjo osebo. Sama pravi, da je modra tista barva s katero velikokrat začne in jo čuti kot svojo. Barve njenih slik so energične, močne, kot je ona sama in v njenih kompozicijah zaznavamo z občutkom premišljene kompozicije. Ponekod najdemo sledi občudovanja slik italijanskega slikarja Amadea Modiglianija iz 20 stoletja, ki je znan po portretih žensk z dolgimi vratovi. Ponekod se spogleduje z ameriško umetnico Nancy Spero, ki je prav tako ustvarjala v prejšnjem in v tem stoletju in je napredna med ženskami, tako kot današnja avtorica razstave. Tudi Dani je motiv slikanja velikokrat človek, predvsem ženska. Njene ženske imajo dušo in nam nekaj sporočajo. Tu je veliko premisleka o idealnem telesu, ki naj bi veljalo za lepo. Zadnja leta je našla svoj unikaten izraz z odtiskovanjem v sliko. Različne predmete, materiale, uporablja, da na njih pusti sled barve, risbe in to na platno odtisne“, je o Dani povedala mag. Saša Bezjak.

To je sicer nekaj novega in omogoča ji užitek presenečenja, kot nam je to znano iz grafike, ker nikoli zares ne ve, kaj bo nastalo. „Odtis jo preseneti in takrat se slikarsko mišljenje šele začne. Izredno dobro čuti kdaj sledi sebi v sliki in kdaj slika ni njena, če se lahko izrazim simbolično. Na nekaterih slikah ni figure, gre za abstrakcije. Pomislimo lahko na ameriškega slikarja Richarda Diebenkorna, vendar kljub vsem naštetim imenom slikarjev Dana vsakodnevno srka umetnost sveta in ostaja zvesta sebi in svoji sliki. Za sabo pušča sled in kot osebnost predvsem ljubezen...“, je še dejala Bezjakova na otvoritvi razstave Danice Štrucelj.