NAGRADA AKADEMIKA TRSTENJAKA ZA ALOJZA WOLFA
Tako kot že vrsto let, so v Gornji Radgoni, tudi ob letošnjem, 13. po vrsti občinskem prazniku podelili občinska priznanja. Slednjih je letos bilo kar šest, podobno kot lani in predlani, pa tudi letos ...
Ob 13. občinskem prazniku Gornje Radgone, šest občinski priznanj
Tako kot že vrsto let, so v Gornji Radgoni, tudi ob letošnjem, 13. po vrsti občinskem prazniku podelili občinska priznanja. Slednjih je letos bilo kar šest, podobno kot lani in predlani, pa tudi letos ni bilo najvišjega občinskega priznanja – naslov častni občan (po smrti akademika dr. Antona Trstenjaka in mnsg. Franca Puncerja, ima občina Gornja Radgona še dva častna občana: Majdo Bisckey in Slavka Lončariča), zato pa sta radgonski župan Anton Kampuš in predsednik komisije občinskega sveta za nagrade in priznanja Zvonko Gredar, na svečani seji občinskega sveta, kjer so na sam občinski praznik, v sredo, 1. oktobra, pripravili zanimiv in pisan kulturni program, ter pogostitev za številne goste in občane, poleg zlatega, srebrnega in bronastega grba ter listine občine Gornja Radgona in posebnega priznanja, podelili tudi drugo največje občinsko priznanje, in sicer nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka.
Za življenjsko delo jo je prejel priznani kulturni ustvarjalec, 67 - letni Alojz Wolf, po domače Lujzek, iz Črešnjevcev. Že kot mlad fant se je zanimal za glasbo in ustanovil tudi svoj ansambel ter z glasbo popestril marsikatero gostijo in gasilsko veselico. Leta 1967 je, na pobudo svojega botra Ludvika Wolfa, postal vodja tamburašev v Črešnjevcih. Skladbe, ki so bile stare, podedovane in prenesene iz roda v rod, so pod vodstvom Alojza Wolfa postajale vedno kvalitetnejše, saj je trdno odločen, da je v orkestru potrebno združiti izkušnje starih članov s svežino in glasbenim znanjem mladih. Njegov način dela se je izkazal kot zelo dober, kajti tamburaški orkester je mnogo nastopal in še nastopa tako v tujini kot doma. Kvaliteto njegovega dela pa potrjujejo tudi številne nagrade in priznanja, kot so: odlikovanje OF, Kerenčičeva nagrada, Priznanje ob 80. obletnici delovanja tamburašev, Prešernova nagrada za kulturno delo, Zlata Gallusova značka... Pred dvema letoma ga je prizadela huda bolezen, vendar se kljub temu, kolikor mu zdravstveno stanje dopušča, udeležuje vaj in si prizadeva za nadaljnjo glasbeno rast orkestra. Njegovo vztrajnost dokazuje tudi udeležba na tamburaškem taboru v Rogaški Slatini oktobra lani in nenehno osebno glasbeno izpopolnjevanje. Največja želja mu je dočakati stoletnico delovanja črešnjevskih tamburašev, ki jo bodo praznovali leta 2010. In ker več kot 40 letno vodi tamburaški orkester, se prizadeva za nenehno glasbeno rast skupine, za pomlajevanje članstva in njihovo medsebojno povezanost, nenazadnje pa tudi za promocijo občine doma in v tujini so mu za življenjsko delo na področju kulture podeli Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka.
Zlati grb občine Gornja Radgona je prejel 56 – letni Stanko Sakovič iz Gornje Radgone, kamor ga je pot zanesla leta 1978, ko je postal vodja varnostnega okoliša na PP Gornja Radgona. Kasneje je bil komandir PO v Radencih, potem pomočnik komandirja PP Gornja Radgona, pa komandir PP Gornja Radgona, komandir Mejne policije Gornja Radgona in po združitvi pomočnik komandirja Mejne policije v Gederovcih, odkoder je leta 1998 odšel v zasluženi pokoj.
Stanko Sakovič je bil kot komandir policije izredno aktiven v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v Gornji Radgoni, v juniju in juliju 1991. Kasneje je bil pobudnik ustanovitve Regijskega odbora Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje in ustanovitelj pododbora Policijskega veteranskega društva Sever za Gornjo Radgono, kateremu je od leta 1993 do leta 2006 tudi predsedoval. Bil je tudi pobudnik in soustvarjalec prireditev ob okroglih obletnicah vojne za Slovenijo, tradicionalnega pohoda ob meji na relaciji Gornja Radgona – Radenci. Velik je tudi njegov prispevek pri ohranjanju dokumentacije pred, med in po osamosvojitveni vojni za Slovenijo v Gornji Radgoni. Leta 2006 je bil izvoljen tudi v občinski svet občine Gornja Radgona, kjer je izredno močno angažiran v Odboru za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe. Aktivno deluje tudi v NS Komunale Radgona, v Svetu OŠ Gornja Radgona in v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Največja njegova skrb je varstvo otrok, tako že dve desetletji skrbi za varno pot naših otrok v šolo in domov. Sodeluje pri vseh preventivnih akcijah, na vseh tekmovanjih mladih kolesarjev, na varovanju vseh otroških dogodkov. Največji projekt je bilo varovanje v času državne prireditve ob vstopu Slovenije v EU 1. maja 2004.
Aktiven je tudi v Krajevni skupnosti Gornja Radgona, kjer je že kar nekaj mandatov podpredsednik Sveta KS in aktivno sodeluje pri izvajanju pomembnih projektov. Nekateri izmed najpomembnejših so sklic zbora krajanov na temo »Živeti s tovornimi vozili«, nato njegova aktivnost na področju problematike povečanega tovornega prometa skozi mesto Gornja Radgona in aktivnost pri Pomurskem odboru za spremljanje izgradnje avtoceste. Sakovič ima tudi velike zasluge za to, da bodo v letu 2008 tudi prebivalci občine Gornja Radgona lahko boljše zadihali in mirno zaživeli, saj bo tovorni promet preusmerjen na avtocesto...
Srebrni občinski grb je prejel obrtnik Andrej Žnidarič, ki se že dvajset let ukvarja s slikopleskarstvom in fasaderstvom. Prehodil je celotno pot, ki jo mora prehoditi vsak samostojni podjetnik. Začel je kot vajenec in kasneje kot pomočnik pri mojstru Štelclu. Ob odhodu v zaslužen pokoj, je mojster Štelcl prodal osnovna sredstva pomočniku Andreju, ki je nadaljeval vsa slikopleskarska in fasaderska dela v bližnji in daljni okolici. Sedaj zaposluje sedem delavcev, s katerimi izvajajo tudi dela na zahtevnejših objektih, kot so osnovne šole, vrtci, občine, zdravstveni domovi, cerkve in proizvodni prostori. Andrej Žnidarič se je poleg samostojnega podjetja tudi dodatno izobraževal, tako je leta 2004 opravil mojstrski izpit in si pridobil naziv slikopleskarski mojster, za katerega so mu v Cankarjevem domu v Ljubljani izročili svečano listino z mojstrskim nazivom. Sedaj aktivno izobražuje učence – vajence v dualnem poklicnem izobraževanju. Od ustanovitve Pomurske sekcije slikopleskarjev in do sedaj je Andrej Žnidarič njen podpredsednik in član upravnega odbora sekcije ter eden izmed pobudnikov in izvajalcev vsakoletne humanitarne akcije. Letošnja humanitarna akcija je bilo pleskanje vseh notranjih prostorov v stanovanjski hiši, ki jo je uničil požar. Andrej Žnidarič je tudi aktivni član Območne obrtno podjetniške zbornice Gornja Radgona, kjer sodeluje v različnih organih zbornice. In zaradi pomembnih dosežkov v dvajsetletnem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo, so Andreju Žnidariču podelili srebrni grb občine Gornja Radgona.
Po drugi strani pa je bronasti občinski grb prejela Dragica Lipnik, ki že od leta 1998 kot diplomirana medicinska sestra združuje svoje poklicno delo s prostovoljnim predsedovanjem Krajevne organizacije Rdečega križa Negova. Kot predsednica organizira veliko aktivnosti, pri katerih ji s požrtvovalnostjo pomagajo tudi prostovoljni aktivisti. Med najpomembnejšimi aktivnostmi so: teden Rdečega križa, ko se svečano sprejemajo mladi člani Rdečega križa v OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, vsako leto v mesecu oktobru na dan ostarelih občanov organizirajo skupaj z ostalimi krajevnimi organizacijami srečanje starejših občanov. V kolikor se kateri od občanov zaradi bolezni in slabosti ne more udeležiti srečanja, mu v znak pozornosti na dom odnesejo majhno darilce in s tem pokažejo, da tudi v pozni starosti niso sami, skupaj z ostalimi krajevnimi organizacijami RK vsako drugo leto organizirajo srečanje krvodajalcev, katere nagradijo s priznanji in majhnimi darili, dva-do trikrat letno organizirajo obisk starejših in bolnih oseb na domu ter jim odnesejo tako imenovani paket »nikoli sam«, v zimskem času vsak mesec organizirajo merjenje krvnega tlaka in sladkorja, za občane organizirajo tudi razne delavnice o raznih boleznih, itd.
Dragica Lipnik skozi svoj poklic vidi realno sliko ljudi v stiski, zato je njeno vodilo »pomagajmo, če je le mogoče«. V današnjem času žrtvovati prosti čas za druge ni vedno lahko, vendar Dragica to počne z veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo, zato je tudi visoko cenjena med aktivisti in občani. Z neizmernim občutkom zna prisluhniti ljudem v težavah, stiskah in osamljenosti ter jih presenetiti z drobno malenkostjo. Njena velika vrlina je, da zna prisluhniti in z lepo besedo polepšati dan, predvsem starejšim in bolnim, občanom...
Letos je Listina občine Gornja Radgona pripadla mladim gasilcem PGD Spodnji Ivanjci, ki so v zadnjih petih letih dosegli pohvale vredne rezultate na občinskih, regijskih in državnih gasilskih tekmovanjih, in sicer: tri prva, eno drugo in dve tretji mesti na občinskih gasilskih tekmovanjih, eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto na regijskih gasilskih tekmovanjih, eno deveto, eno dvanajsto in eno osemnajsto mesto na državnih gasilskih tekmovanjih. V omenjenih tekmovanjih je sodelovalo okrog 30 otrok, starih od pet do petnajst let, kar ja za tako majhno območje izjemen uspeh. Leta 2007 so se mladi gasilci mladinci in mladinske PGD Sp. Ivanjci, kot regijska reprezentanca udeležili tudi meddržavnega gasilskega tekmovanja na Hrvaškem.
Z gasilci je povezano tudi posebno priznanje občine Gornja Radgona, saj ga je prejela Enota za reševanje iz vode in na vodi, PGD GA-PO-RA, ki aktivno deluje že od leta 1976. Člani te enote so ustrezno usposobljeni in opremljeni za naloge reševanja iz vode in na vodi. Njihovo delovanje se ne izvaja samo na območju občine, ampak pokriva celotno Pomurje in po potrebi tudi druga območja Slovenije. Tako je bilo tudi letos, ko je GA-PO-RA pod vodstvom Bogdana Šajnoviča, zelo uspešno in v trenutku sodelovala v odmevni akciji ob nesreči, ki se je zgodila pri hidroelektrarni Blanca na Savi. Ob tem se je ponovno pokazala visoka usposobljenost in strokovnost potapljačev, predvsem pa njihov humanizem in spoštljiv odnos do žrtev tragične nesreče. Poleg njihove vsakodnevne pripravljenosti pomagati, je to dodaten razlog, da so PGD GA-PO-RA podelili posebno priznanje občine Gornja Radgona.