Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, se ponaša s številnimi literati, ki so se rodili v tej občini. Med njimi so tudi pesniki, kot sloviti Edvard Kocbek, Miroslav Slana Miros, Anton Šešerko in pesnik starejše generacije Ivan Vuk Starogorski. Naštetim pesnikom lahko sedaj, ko je izdala že drugo pesniško zbirko, prištejemo Moniko Čuš, ki s starši živi v Ženiku. Komaj je minilo leto, odkar je predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Sledi vetra, že je tu nova, ki nosi naslov Sinjina. Njena predstavitev se je odvijala v soboto 5. septembra v domu Matije Gubca pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Predstavitev pesniške zbirke, ki je izšla v 600 izvodih, je pripravilo Literarno kulturno ljubiteljsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, v okviru katerega je zbirka tudi izšla. Literarni večer je vodila članica Literarnega društva Alenka Kreft, ki se je z avtorico pogovarjala o njenih pesmih, katere so z vmesnimi recitali predstavljale članice Literarnega kulturnega ljubiteljskega društva. Večer sta z glasbenimi točkami popestrila Urška in Urban Kurbos.
Kot je bilo ugotovljeno, tematika njenih pesmi ostaja podobna, kot v njeni prvi zbirki Sledi vetra. Monika je posredovala glavno sporočilo, namreč, da je ljubezen najpomembnejša stvar v življenju pa naj si bo to ljubezen do narave, matere, moškega ali Prlekije. Med drugimi je dejala: »Mama ni samo moja mama, ampak je tudi moja prijateljica in sem zelo ponosna, da jo imam.« Skozi pesmi razberemo, da se je včasih dobro prepustiti toku življenja, a smisel je potrebno imeti pred seboj.
Literarni večer je spremljal tudi župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je pesnici čestital in dejal, da pri teh letih le redko komu uspe izdati že drugo zbirko pesmi. Dejal je še, da mu je v veselje brati in podarjati njene knjige.
Literarni večer so sklenili v pogovoru z udeleženci večera, ki so pesnici, sicer absolventki Filozofske fakultete v Mariboru, smer Enopredmetana nepedagoška zgodovina, postavljali vprašanja. Na vprašanje, kaj jo je navdušilo za pisanje pesmi, je med drugim dejala. »Gotovo sem nekaj tega podedovala po starših. Pesmi lažje pišem, ko sem žalostna, kot vesela.« Njena vzornica pri ustvarjanju pa je bila pesnica Neža Maurer. Povedala je še, da je zelo navezana na podeželje in bi ga ne želela nikoli zapustiti. Vsem srcem je ponosna na svojo Prlekijo. Dejala je še, da živi med edinstvenimi ljudmi na vasi in v družini, ki je povezana in živi lepo družinsko življenje.