Vse do 20. novembra bo v DOSOR-ju (Domu starejših občanov) v Radencih na ogled izjemna razstava umetnin akademske slikarke, profesorice likovne umetnosti in skorajšnje magistra kiparstva Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Saša Bezjak. Naslov razstave, čigavo otvoritev so popestrili ljudski godci „Posüšene lefke“, je „Moj svet - Moj pogled“, strokovno oceno risb pa je podal akademski slikar Jože Denko. Avtorica razstave Saša Bezjak je odraščala na Tratah v Slovenskih goricah, zdaj pa živi in ustvarja v Gornji Radgoni. Poleg slikanja in priprave magisterija pa poučuje likovno vzgojo na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju in že tretje leto pripravlja likovne delavnice za odrasle in mladino. Letos te potekajo prav v DOSOR-ju v Radencih. Umetnica, ki ima status kulturnice, je doslej imela okoli 20 samostojnih razstav, tudi v tujini, in prav toliko skupinskih. Poleg v Radencih, trenutno razstavlja tudi v umetnostni galeriji Maribor, in sicer na razstavi Poletje Predlogi za stalno zbirko, katere izbor je naredil dr. Tomaž Brejc.
Ob otvoritvi razstave je akademski slikar Jože Denko uvodoma dejal, da gre za razstavo, ki zahteva od gledalca, da misli drugače kot bi sicer razmišljal ob takih prireditvah. „V renesansi je veljalo pravilo, da umetnik prenaša stvarnost, ki ga obdaja v vsej tehnični in izrazni plati na platno in s pomočjo perspektive ustvari prostor ki nam daje vtis globine. Leta in leta pozneje je človek dojel, da je zemlja okrogla, je sestavni del vesolja in da se lahko govorice ter dejstva hitro porušijo. Citiral bi znane astronavte ki so ob vrnitvi v težnost omenjali velike težave v vesoljskih plovilih, kjer ni bilo ne zgoraj, ne spodaj ne dol ne pri tleh – še komaj da je obstajala orientacija levo in desno. Torej – človek, ki v normalnih razmerah živi življenje v prostoru zemlja je podvržen določenim vizijam, prostoru, navadam“, je dejal Denko.
Po njegovem, gledalec, obiskovalec radenske razstave mora že v osnovi obrniti gumb v svojih možganih in se sprijazniti z dejstvom obstoja različnih svetov, različnih prostorov, različnih likovnih jezikov. „Pred nami je trenutno prostor, ki mu lahko rečemo prostor Saše Bezjak in mogoče ni dobro da preveč govorimo ker bomo razdrli tisto intimo ki nas spreleti ob pogledu na slikarska dela. Tehnika ki je v svoji primarnosti risba, je bila vedno tista, ki je globlje predstavljala umetnika v zgodovini (Van Gogh, Picasso..). Kasneje so kritiki obravnavali tehnično finalna dela – vendar čemu, če lahko z risbo poveš vse. Ločnica med sliko in risbo je tako ali tako bila problem v slikarstvo od renesanse do moderne dobe. Tematsko izhaja Saša Bezjak izključno iz svojega intimnega čustvenega in izkustvenega sveta. Pri tem uporablja optiko otroškega pogleda, svet se na njenih risbah zdi upodobljen z otroško roko in percepcijo ter s formalnimi elementi ploskovitosti ter figuralnih poenostavitev. Vendar je pod površino na prvi pogled lahkotnih in nezahtevnih podob ujeta kompleksna osebna in arhetipska simbolika, skozi katero tu in tam proniknejo tudi občutja tesnobe, ujetosti in nelagodja“, je še dejal Denko.
Saša Bezjak je rojena 1971 v Mariboru in je odraščala na Tratah v Slovenskih Goricah. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Mariboru pod mentorstvom akademskega kiparja Darka Golije, leta 2001 pa tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Metke Krašovec (praktični del: Slika kip) in dr. Nadje Zgonik (teoretični del: Štiri osebna stališča mladih mariborskih umetnikov). Med pomembnejšimi profesoricami ji je predavala tudi Marjetka Ciglenečki. Končuje magistrski študij iz kiparstva na ljubljanski ALU pri profesorju Luju Vodopivcu...