V Blaguškem gozdu so obeležili letošnji dan upora Osrednja spominska slovesnost ob letošnjem državnem prazniku Dnevu upora slovenskega naroda na radgonskem območju, ki je hkrati bila tudi obeležitev 64 – letnice ustrelitve 12 talcev na Blagušu ter zmage nad fašizmom in nacizmom, je potekala na sam praznik (27.4.). V organizaciji Krajevnega odbora ZB za ohranjanje vrednot NOB Videm ob Ščavnici, je slovesnost potekala ob spominskem obeležju dvanajstim nedolžnim talcem, ki so bili ubiti 3. aprila 1945 v Blaguškem gozdu, streljaj od središča občine Sveti Jurij. Na spominski slovesnosti, ki je sovpadala s praznovanjem 15. občinskega praznika občine Sveti Jurij ob Ščavnici, se je zbralo več deset borcev in simpatizerjev NOB, potem gostov od blizu in daleč, predstavnikov lokalne oblasti, predstavnikov vseh veteranskih združenj in organizacij, verskega življenja, ter tudi veliko število domačinov s širšega radgonskega območja, iz Slovenskih goric in Prlekije. Prireditev so popestrili tudi Kapelski fantje, ki so zapeli nekaj lepih partizanskih pesmi.
Prisotni so se na sam državni praznik - dan upora proti okupatorju, še posebej spominili 12 talcev, ki so bili ubiti v Blaguškem gozdu, enako pa tudi mnogih drugih grozot. Predstavniki občine Sveti Jurij in borčevske organizacije so na spominsko obeležje položili tudi cvetje in prižgali sveče, že pred tem pa sta prisotne pozdravila in spregovorila o grozotah 2. svetovne vojne, župan občine Sveti Jurij Anton Slana, ter tajnica krajevne borčevske organizacije Katica Leskovar, ki je orisala tudi strašen dogodek, ki se je zgodil 3. aprila 1945, čisto na pragu svobode. 12. talcev, ki so jih izpustili iz Ptujskih zaporov z namenom, da lahko gredo domov. A ko so prispeli do Vidma, so jih čez noč zaprli v klet stare šole. Naslednji dan, bila je ravno cvetna nedelja, ko so jih odgnali v blaguški gozd in jih ustrelili. V spomin nanje je na tem kraju, pa tudi na pokopališču Sv. Jurij ob Ščavnici postavljen spomenik. O pomenu praznika, ko se spominjamo grozot, ki so se dogajale med vojno, je spregovoril tudi župan Slana, ki je citiral nekatera razmišljanja pokojnega častnega občana Svetega Jurija, škofa Vekoslava Grmiča, o vojnih grozotah izpred dobrih 60 let, ko je med drugim dejal: »Gotovo si moramo vsi po svojih močeh prizadevati za mir med narodi, za strpno sožitje med pripadniki različnih veroizpovedi in različnih življenjskih nazorov. Zato je prav, da jih kljub temu in prav zato, ker jih je vedno manj med nami, ne pozabimo borcev in talcev. Da ne ohranjamo spomina nanje in na njihova dejanja le 3. ali 27. aprila, ampak da nas zavest o njihovih žrtvah spremlja povsod. So del nas pa če to želimo ali ne, saj smo mi del sveta, ki so ga zgradili oni. Brez žrtev naših borcev, neštetih dvanajstih talcev, danes tudi mi ne bi bili to kar smo«. Hkrati je Slana dodal: »Partizani so med nami in so neločljiv del nas – hoteli mi to ali ne«. Ko se je spomnil kruto ubitih 12 talcev pa je Slana nadaljeval: »Ta dogodek je še toliko bolj tragičen, ker se je zgodil tik pred koncem morije, ki jo je diktirala nacistična vojska. V času, ko se je Hitler že skrival v rovih globoko pod Berlinom, so se naši še vedno borili. Za to, da danes živimo v svoji državi, smo se morali boriti, in to ne samo enkrat. Sedanje stanje je posledica vsega kar se je zgodilo v zgodovini Slovenije pa tudi celotne Evrope. Situacija izpred več kot šestdesetih let ni bila zavidanja vredna, in generacija, ki je sodelovala v vojni je plačala visok davek. Zato imamo mlajše generacije pomembno odgovornost. Narediti moramo vse kar je v naši moči, da se podobna morija ne bi nikoli več ponovila. Naši zanamci ne smejo pozabiti grozodejstev, ki so se zgodila na naših in evropskih tleh. Zato je potrebno poskrbeti, da bodo vse mlajše generacije dobro poučene o zgodovinskih dejstvih, kajti le tako se bodo zavedali nevarnosti, ki je vedno na preži in se lahko kadarkoli spet priplazi na plano. Spominjati se moramo tistih, ki so za našo prihodnost dali še zadnje kar so imeli, svoje življenje. In danes je poseben dan, ko še bolj vidno izrazimo svoje spoštovanje do njih in se jih spominjamo. Spominjamo se vseh, ne samo dvanajstih talcev. Dvanajstih talcev ni bilo samo dvanajst. Bilo jih je ogromno, to so bili vsi, ki so se borili do konca. Našim dvanajstim talcev ni bila dana možnost braniti se. Bili so žrtve, ki jih je terjala vojna. Veliko je grobov v gozdovih, na las podobnih temu, v njih pa še več borcev za svobodo.Vendar ta boj ni bil le boj za svobodo države, naroda, bil je še veliko več. Naši dedje so se borili za svobodo duha, civilizacije in za svobodo človeštva. Premagati so morali veliko močnejšega sovražnika, kot le narod, ki želi kolonizirati. Premagati so morali ideologijo, ki je pred vojno zelo hitro pridobivala svoje privržence. Temeljila je na povsem negativnih temeljih, na sovraštvu in destruktivnem reševanju težav. Evropa je na žalost čakala predolgo. Potem je bilo že prepozno in razsežnosti vojne, ki je sledila so bile in so še vedno nepojmljive«.
Med prisotnimi pa je bilo zaznati zavračanje nenehnih poskusov izenačevanja tistih, ki so med vojno bili na pravi strani ter so se skupaj z ostalimi naprednimi silami borili proti okupatorjem, ter kolaboracije. Slišati je bilo tudi očitke nekaterim »ideološkim« zgodovinarjem, ki da sedaj potvarjajo dogajanja iz bližnje preteklosti. »Kdor ne spoštuje preteklosti, ta nima niti svoje bodočnosti«, je dejal eden izmed predstavnikov borčevske organizacije, ki je dodal, da bo borčevska organizacija, ne glede na vse pritiske ostala zvesta svoji tradiciji, ter da bo na mlade generacije prenašala resnico, saj vsi morajo spoznati dejanske grozote, ki jih je Sloveniji in Evropi prinesla 2. svetovna vojna.