V četrtek, 7. junija poteka 20 let, odkar je bil v Jurovskem Dolu pri Lenartu, v atentatu ubit znani Slovenec Ivan Kramberger imenovan Dobri človek iz Negove. Negovo življenje se je izteklo na trgu malega kraja Jurovski Dol, kjer je tisti dan imel svoj javni politični nastop za novo kandidaturo na volitvah za predsednika Republike Slovenije. Njegov nastop, ki je potekal na binkoštno nedeljo, je 19.45 uri prekinil strel atentatorja. Ustreljen je bil v neposredno bližino srca, kjer mu je krogla prebila glavno žilo do srca, zato je v trenutku izkrvavel. Njegov umor še danes buri duhove, čeprav je znan »domnevni« atentator odslužil 9 let zapora.
Ivan Kramberger se je rodil v viničarski družini Jožefe, rojene Metljak, in Franca Kramberger, kot osmi otrok 11 članske družine v Ženjaku pri Benediktu. Kot dveletni otrok je s starši prišel v Negovo, zaselek Negovski Vrh, kjer je s starši živel od 1939. do 1946. leta. Tedaj je bil poslan za pastirja v Voličino(Sv. Rupert). Po enem letu bivanja v Voličini, je bil napoten za pastirja k svoji krstni Botri Mariji Strmšek v Ženjak pri Benediktu, kjer je ostal do konca osnovne šole. Po končani osnovni šoli se je pri dimnikarskem mojstru Alojzu Papiču izučil za dimnikarja. Nekaj časa delal kot dimnikar v Lenartu, nato v Teharju pri Celju, po služenja vojske pa tudi v Črni Gori v Cetinju. Leta 1964 je emigriral v Nemčijo in se tam zaposlil kemični tovarni Kupferhutte v Duisburgu. Ker je bil iznajdljiv in delaven, so ga poslali na šolanje za dializnega tehnika in se je zaposlil v tedaj največjem dializnem centru v Porurju, kjer je delovalo 15 dializnih aparatov. Tam je bi tehnični vodja v dializnem oddelku. S svojo iznajdljivostjo in zavzetostjo na tem delu, je skrbel za tehnične izboljšave dializnih aparatov in si je tako tudi materialno opomogel. V tem času si je z ženo Marjeto, prej je bil poročen dvakrat, ustvaril dom in družino. Po skoraj 20 letih dela v Duisburgu se upokojil in se vrnil v Negovo, na Negovsko jezero, kjer si je postavil velik dom z gostinskimi prostori. Tam je odprl odmevno gostilno, ki jo je vodila žena Marjeta Kramberger.
Ker je bil nemirne narave se je podal v politične vode. Novinarji so ga na veliko predstavljali v raznih časopisih in revijah. Nenadoma se je spomnil, da bi lahko kandidiral za predsednika države na prvih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji. Tedaj je kot kandidat veliko nastopal. Bil v skupini 4 delegatov Milana Kučana, Jožeta Pučnika in dr. Marka Demšarja. Pri jezeru je pred volitvami pripravil simpatično velikonočno srečanje vseh štirih kandidatov in požel veliko odobravanja. Na tedanjih volitvah je prejel nekaj več ko18,50 odstotka glasov in je še danes v svetu edini samostojni predsedniški kandidat s tako velikim volilnim uspehom. Kot smo v uvodu povedali, v drugem ni dočakal volilne tekme, kajti življenje je končal v atentatu. Njegovega pogreba v Negovi se je tedaj, kljub temu da je bil sredi tedna, udeležilo več kot 7.500 pogrebcev. Ivana ni več. Njegov spomin je ostal v mnogih Slovencih, ki so ga spoznali prek medijev ali ga obiskali na njegovem domu v Negovi, ga poslušali in gledali na številnih njegovih zborovanjih po Sloveniji. Njegove nastope je obiskalo tudi po 15.000 obiskovalcev. Tam je kot vizionar napovedal: »Delavci, zapomnite si, tovarne vam bodo pokradli in vas spravili ob kruh.« In tako se je tudi zgodilo. Ivanove smrti se bo, v nedeljo 10. junija, s spominsko mašo v cerkvi v Negovi in spominsko slovesnostjo ob spomeniku, spomnila KS Negova, ki mu je kot prva v Sloveniji postavila spominsko obeležje v središču Negove.