Ko je Komisija za priznanja, pohvale in nagrade Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, odločala o občinskih nagrajencih za leto 2015, ob 20. občinskem prazniku, je bil soglasno potrjen predlog, da Zlati grb občine Gornja Radgona prejme vsestranski aktivist Bogdan Šajnovič. Tudi potrditev občinskega sveta ni bila vprašljiva, tako da sta župan Stanislav Rojko in predsednik omenjene komisije Branko Klun, na svečani proslavi praznika, visoko priznanje podelila enemu najbolj znanih in na različnih področjih prizadevnih Radgončanov, ki ga poznajo mnogi ljudje po vsej državi, ter tudi na območju nekdanje SFRJ, v sosednji Avstriji, v Nemčiji in še kje.

Sedeminšestdesetletni Bogdan Šajnovič, je Radgončan in »otrok spodnjega grisa«, kjer je bil že od malega prisoten marsikateremu dogodku, ki ga je potem spremljal skozi celo življenje. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi za visoko priznanje, se je Bogdan po osnovni šoli šel učit kot vajenec v takratni Avtoremont, ki ga je do potankosti poznal že kot osnovnošolec. Zelo je ljubil motorje in avtomobile, zato je želel postati avtomehanik. Že v začetku vajeniške šole je postal član Avto moto društva (AMD) Radgona. Leta 1961 se je v Gornji Radgoni pričelo s tekmovanji oziroma »dirkanje z motorji« in Bogdan je že leta 1963 postal najmlajši športni funkcionar z opravljenim izpitom v takratni Jugoslaviji. V letu 1964, je kot sedemnajstletnik, sedel na pravi motor znamke Tomos D-5 s pridobljeno licenco, ter tako postal dirkač. Po dveh letih aktivnega športnega nastopanja je moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je, zaradi spremenjene politike vodstva AMD Radgona, bil primoran opustiti kariero tekmovalca in nadaljeval kot »športni funkcionar«, saj je postal predsednik športne komisije. V tem času je bil tudi predsednik mladinske organizacije v Gornji Radgoni.

Istega leta 1964 se je začel družiti z gasilci in že leta 1966 je postal njihov aktiven član. Nekateri dogodki pred letom 1974 ter nesreče in utopitve v okoliških jezerih in gramoznicah se je med člani gasilskega društva porodila zamisel, da je potrebno imeti izurjene in usposobljene može, ki si bodo upali v nevarnih primerih reševati ljudi in materialne dobrine iz vode. In Bogdan se je leta 1974 prijavi za reševalca iz vode oziroma potapljača. Že čez dve leti so tudi v Gornji Radgoni organizirali prve izpite iz potapljanja, dobili pa so tudi zeleno luč za ustanovitev potapljaške enote PGD GA PO RA (Gasilski potapljači Radgona). Prav Bogdan Šajnovič je bil imenovan za prvega vodjo te enote. Bogdan je svoje delo na gasilskem področju in na področju reševanja iz vode in na vodi, le še nadgrajeval; danes potapljaška enota šteje 15 zelo dobro izurjenih in opremljenih reševalcev-operativcev. Kar pa je največji uspeh enote GA PO RA, kar je nedvomno največja zasluga Bogdana Šajnoviča, da ima v svojih vrstah predsednika komiteja za reševanje in načelnika podvodno reševalne službe Slovenije. In zanimivo to delo opravlja njegov sin, Marko Sajnovič.

Leta 1998 je Bogdan Šajnovič prevzel tudi vodenje Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gornja Radgona in ga je vodil dva mandata. Vmes so njegove aktivnosti bile tudi na drugih področjih, saj je med drugim bila (ali še je): član predsedstva Gasilske zveze Gornja Radgona v letih 1998-2008, član komisije pri Gasilski zvezi Slovenije za reševanje na vodi in iz vode v letih 2008-2009, član upravnega odbora gasilske zveze Slovenije, v letih 2008-2013, član izvršnega odbora GZS in član poveljstva v letih 2009-2013, predsednik komisije GZS za reševanje na vodi in iz vode v letih 2009-2013, predsednik regijskega gasilskega sveta za Pomurje in predsednik Odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi Požarnega sklada. Danes je Bogdan še vedno zelo aktiven na področju zaščite in reševanja, čeprav zakon po 63. letu starosti onemogoča operativno delovanje članov. Kljub temu Bogdan v teh težkih časih vodi nastanitveni center za migrante na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Ob tem je: podpredsednik Območnega združenja Zveze slovenskih časnikov Gornja Radgona, namestnik predsednika PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora Gasilske zveze Radgona in aktiven član GA-PO-RA.

Za vse opravljeno, predvsem v prostem času, v minulem obdobju je prejel vrsto priznanj in odlikovanj, saj je med drugim: dobitnik zlatega znaka Avtoradgone in srebrne plakete AMZS; prejemnik odlikovanja gasilske zveze Zvezne Republike Nemčije, na področju reševanja na vodi in iz vode je dobitnik »Kipca podvodne reševalne službe« in v letu 2015 dobitnik »Zlate plakete« Slovenske potapljaške zveze za življenjsko delo na področju potapljanja, še posebej na področju podvodne reševalne službe Slovenije in v organih Slovenske potapljaške zveze. Takšno priznanje podeljuje Slovenska potapljaška zveza redkim posameznikom, in to na vsakih nekaj let. S svojim, še danes aktivnim delom, je ogromno pripomogel k razvoju gasilstva in je tudi po prenehanju vodilnega mandata dobil podeljen naziv »častni predsednik«...