V vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni zaživeli številni eko projekti S ciljem seznanjanja s pomenom odnosov in naklonjenega spoštovanja med otroki, starši, zaposlenimi, okoljem in družbo v smislu trajnostnega razvoja, so v vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona, zaživeli številni eko projekti. Hkrati v vrtcu želijo razvijati pozitivne medsebojne odnose, učinkovito rabo naravnih virov, vzgajati otroke za zdrav način življenja v zdravem okolju, za okoljsko odgovornost..., vse do pridobitve eko zastave. Izjemno koristne projekte in pomen okoljske vzgoje v Vrtcu Manka Golarja, so širši javnosti odlično predstavili, ravnateljica vrtca, Breda Forjanič, strokovne sodelavke na eko projektih (vzgojiteljice: Mateja Vrbnjak, Nataša Benko, Irena Domanjko, Sabina Steyer, Ivona Kovačič in Tatjana Jakopec Kager), ter zunanji sodelavec, prof. Dane Katalinič. V radgonskem vrtcu so prepričani, da se otroci morajo na naravo navezati že malih nogo. „Ko oni že od malega raziskujejo, preučujejo in spoznavajo, potem bodo skozi celo življenje vedeli ceniti naravo in vse okrog sebe. Otroke je treba čim prej ozaveščati o pomenu narave, otrok mora veliko narediti sam, mi pa mu moramo samo pomagati“, so prepričane zagnane vzgojiteljice.
V projektu „Naj roža cveti namesto smeti“ malčki in njihove vzgojiteljice predvsem obravnavajo ravnanje z odpadki. Tukaj otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter o pomenu in možnosti predelave. Projekt „Zgodnje naravoslovje, temelj za trajnostni razvoj“, so razdelili na dva podprojekta, in sicer: „Mura in mi“ ter „Narava in mi“, ki obravnavata vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj z vključevanjem medsebojnih odnosov in odnosa do narave in družbe, potem spodbujanje vsebin in aktivnosti s področja naravoslovja; načrtovane naravoslovne vsebine in aktivnosti se izvajajo v naravnem okolju v ekosistemu, ki povezuje rastlinstvo, živilstvo, človeka in neživo naravo. Tretji eko projekt nosi naslov „Obogatitvena dejavnost“, kjer otroci opazujejo, doživljajo, odkrivajo in spoznavajo živo in neživo naravo. Vse to je možno z različnimi aktivnostmi, kot so: obiski in ogledi gozda, polja, travnika, ribnika, potoka..., nabiranje materiala (listje, plodovi, semena, vejice, skorja, past, prodniki, pesek, mivka, kamni...); opazovanje kaljenja semen, plodov gomoljev in čebulnic, razvoja rastlin v različnih pogojih, eksperimentiranje s snovmi (kreda, kamen, voda, olje, jedilne barve, limona, žeblji, sladkor, gorčica...) ipd.
Ravnateljica vrtca Breda Forjanič je ob vsem spomnila, da je septembra 2008 predan v uporabo energetsko varčen vrtec, ki je prva javna stavba v Sloveniji, ki ustreza merilom pasivne gradnje in je zagotovo vzor za energijsko sanacijo javnih stavb pri nas. „Stavbo smo sprejeli z velikim navdušenjem, saj smo s prenovo vrtca otroci in zaposleni dobili primerno, zdravo in prijetno delovno okolje. Prenova je bila zagotovo velik finančni zalogaj za občino Gornja Radgona in zato hvala vsem, ki so imeli posluh in ugotovili, da samo celovita prenova vrtca pomeni dolgoročno rešitev problematike ureditve zgradb vrtca. Nov objekt smo sprejeli tudi z veliko odgovornostjo. Zavedali smo se, da je potrebno ekološko varčnemu vrtcu dati tudi EKO vsebine. To pomeni, potrebno je pričeti osveščati že predšolske otroke o pomeni varovanja našega planeta Zemlje. Vsi skupaj smo namreč odgovorni, da planet pustimo tudi našim zanamcem v stanju, ki bo omogočalo zdravo življenje na njem tudi prihodnjim generacijam. To je bil torej razlog, da smo pričeli vnašat v program dela vrtca ekološke vsebine oz. smo se podali na pot priključitve družini EKO šol in vrtcev v slovenskem prostoru. Zato smo uvedli EKO projekte vrtca, poiskali zunanjega sodelavca, ki nas na tej poti usmerja in vodi. Prepričana sem, da smo si zastavili prave cilje in vsebine dela, saj je naš glavni namen izhajati iz otroka in njegovega interesa, uporabljati tehnike aktivnega učenja otrok, ter otroke učiti v največji delavnici, ki daje navdih – to je v naravi. Otrokom omogočamo nenehni stik z naravo in jim omogočimo, da s pravilnim vodenjem udeleženk projekta in z opazovanjem ter lastno aktivnostjo sami prihajajo do novih znanj in spoznanj“, je med drugim dejala Forjaničeva, ki je prepričanja, da so na pravi poti, tudi zato, ker so znotraj vrtca poiskali strokovne delavke, ki imajo veselje in strokovni potencial za strokovno kompetentno in profesionalno delo na tem področju.
Koordinatorka vseh EKO projektov na nivoju vrtca je sicer dipl. vzg. Mateja Vrbnjak, imenovali pa so tudi EKO programski svet, v katerem imajo svojega predstavnika tudi starši otrok in občina ustanoviteljica. Za kakovostno in strokovno delo so se povezali z zunanjimi sodelavci in institucijami in sicer: Roko sodelovanja jim je ponudil Dane Katalinič, prof. biologije, ki je obenem tudi dedek ene od varovank vrtca. Ne smemo prezreti, da je donedavni ravnatelj vrtca v Murski Soboti, Dane Katalinič, med drugim: član programskega sveta EKO šol in vrtcev Slovenije; avtor in vodja nacionalnega projekta Zgodnje naravoslovje za trajnostni razvoj; koordinator za EKO vrtce Slovenije in zunanji sodelavec Pedagoške fakultete Maribor – oddelka za specialno didaktiko. „Veseli nas, da naš projekt usmerja takšen strokovnjak, ki nam nudi strokovne podlage za kakovostno delo na področju zgodnjega naravoslovja otrok v vrtcu in nas uči, kako imeti naravo rad in jo videti ter se ob opazovanju le te čuditi njenim lepotam in razsežnostim. Ob tej priložnosti bi želela posebej pohvaliti vse svoje sodelavke, za res strokovno delo, osebno angažiranost, prebiranje strokovne literature in pisanje člankov za objavo v medijih. Strokovne delavke našega vrtca pa bodo kot aktivne udeleženke sodelovale na posvetu Skupnosti vrtcev Slovenije v Portorožu (4 in 5. marec) ter na IV. mednarodnem znanstvenem posvetu na temo: Ekologija za boljši jutri, ki bo v Rakičanu, 25. in 27.3 2009“, je še dejala ravnateljica Breda Forjanič.
Sicer, v dejansko enkratnih projektih, ki jih podpirajo prav vsi, tako ali drugače sodelujejo tudi starši otrok, predstavniki občine ipd. Posebej ponosen na omenjene projekte je tudi izkušeni vzgojitelj otrok Dane Katalinič, ki v zadevi nastopa kot zunanji sodelavec in hkrati dedek. Povedal je, da takšne zagnanosti pri kakšnem projektu ne doživiš pogosto. „Pomen projekta je izjemno velik. Kot zunanji sodelavec in dedek sem nanj ponosen. Imate zelo dober temelj in gotovo je, da bodo otroci odnesli zelo veliko v šolo in svoje poznejše življenje. Vesel sem, da so v tem vrtcu odločili za takšen projekt o katerem se bo gotovo še veliko govorilo“, je bil vesel Katalinič.