V svojem lepem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 65. volilnem občnem zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona. Potem ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščine, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, izvolila tudi novo vodstvo družine, ki se v primerjavi z dosedanjim, ni veliko spremenilo. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni v isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zeleno – barvo svojih lovišč.
Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se radgonski lovci trudijo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. „Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača“, je bilo slišati med radgonskimi lovci. Slednji ob svojem lovskem domu, dober streljaj od središča Gornje Radgone, razpolagajo s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki jim omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbijo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom. Vestno izvajajo aktivnosti, ki jim jih nalaga zakonodaja oz. MKO in Zavod za gozdove. Izvajajo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudijo za sporazumno reševanje slednjih.
„Že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi“, je dejal starešina LD Radgona, ki je tudi spomnil, da „lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njen nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v naši lovski organizaciji“.
Sicer pa je starešina Kolarič zatrdil, da je za družino zelo naporno in delovno leto in mandatno obdobje. A ker je UO sledil programu dela, si „upam trditi, da smo ga več ali manj uresničili“. Med drugim so intenzivno potekale delovne akcije, spravilo lesa za preže, urejanje okolice lovskega doma. „Potrebno je bilo nujno postaviti podporni zid ter urediti podaljšek betonske plošče pri pultu, ki je namenjen za strelske prireditve. Izvedli smo kresovanje, kjer je bilo prisotnih veliko članov LD, sosedov in ostalih gostov. Lovni turizem je bil kvalitetno in brezhibno izpeljan. Opaziti pa je, da nam stalež divjadi upada, predvsem zaradi zmanjšanja življenjskega prostora, cest in ograj, potepuških psov itd. Zato se soočamo z velikim izpadom dohodka, predvsem zaradi povoza srnjadi. S tem tudi izgubljamo veliko trofej srnjakov in skoraj 50% mesa, ki bi ga lahko prodali. Z Direkcijo RS za ceste smo se dogovorili in postavili elektronska odvračala, katera pa glede na stanje povoza niso učinkovita. Odškodninskih zahtevkov glede na povzročeno škodo LD ni dobila. Pri nas nepravilnosti ni bilo zaznati. Skozi vso leto so potekala tudi usposabljanja, predavanja in srečanja s policijo in lastniki zemljišč...“, je dejal Kolarič, ki je dodal, da so z veterinarsko upravo podpisali pogodbo za odvzem vzorcev za posamezne vrste, lisico in raco mlakarico. Kot uspeh pa šteje tudi, da je LD uspešno kandidirala na razpisu revitalizacije male divjadi. Ob tem pa tudi uspeh pri zbiranju donatorskih in sponzorskih sredstev, ki so bila namensko in transparentno porabljena.
Kolarič je še posebej izpostavil tudi tradicionalna prijateljska srečanja radgonskih lovcev in ribičev, ter skupne jesenske love s tovariši iz sosednjih lovskih družin Negova in Benedikt. „Namen takšnih lovov je predvsem, da se lovci med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje ter utrdijo lovsko tovarištvo“, je dejal Kolarič, ki je kot pomembno druženje izpostavil tudi krsta dveh novih lovskih tovarišev, Franca Kaučiča in Boštjana Geratiča, še en mladi lovec pa končuje pripravništvo. Žal pa so se v letu 2013 poslovili od treh lovskih tovarišev, saj je 28.1. umrl Leon Korošec, 23.3. Janko Vrbnjak in 13.5. Karel Mir, katerim so se na zboru poklonili z minuto molka.
Ker je letošnji občni zbor bil volilni je 52 (od skupno 56) članov LD Radgona izvolilo novo vodstvo družine. Kar 50 prisotnih, med katerimi sta bila tudi častni predsednik Janez Kralj in častni član Oskar Šmid, je za predsednika oz. starešino potrdilo Milana Kolariča, ki je to funkcijo opravljal tudi v minulem mandatu. Člani upravnega odbora pa so: Mirko Njivar (gospodar), Anton Pintarič (tajnik), Jani Hibler (blagajnik), Anton Benko, ml (referent za strelstvo), Srečko Čuk (gospodar lovskega doma), Iztok Rožman (kinologija), Darko Firšt (društvene aktivnosti), Dani Šmid (referent za lovni turizem). V NO so bili izvoljeni: Srečko Rakuša, predsednik ter člana: Franc Mauko in Anton Pintarič. Disciplinsko komisijo sestavljajo: predsednik Anton Benko, st. ter člana Aleksander Kolarič in Boris Križanič. LD Radgona bodo navzven predstavljali delegati: Janko Topolinjak, Oskar Šmid in Ladislav Pišek.
Ker je starešina ostal Milan Kolarič je sam predstavil tudi vizijo LD in program dela v novem mandatnem obdobju. „Zavedati se moramo, da je lovstvo v RS uspelo zadržati status lovca, kjer smo še vedno vsi enaki z vsemi pravicami in dolžnostmi. Trdno sem prepričan, da je taka organiziranost edino pravična, zato se bomo zavzemali, da status slovenskega lovca ostane še naprej kot je v sedanji obliki. Radgonski lovci imamo dobre medsebojne odnose, želim da takšni ostanejo še naprej. Velik poudarek je na društvenih aktivnostih, da dvigujemo raven prijateljstva in tovarištva v lovskih vrstah. Če bomo hoteli dobro gospodariti, bomo morali vložiti veliko truda in dela v lovišče, predvsem v stalež male in visoke divjadi, preprečevanje škod po divjadi in na divjadi ter izpeljati lovni turizem. Ena od nalog pa je, da v lovske vrste privabljamo nove člane in da ohranjamo dobre odnose z lastniki zemljišč. Imamo čudoviti lovski dom, ki je lahko v ponos vsakemu lovcu LD G. Radgona. V 65 letih dela v LD Radgona se je naredilo veliko. Naša naloga pa je, da naše premoženje vzdržujemo v smislu dobrega gospodarjenja. Obnavljati se morajo vsi objekti, kateri so v lasti LD“, je med drugim dejal Kolarič, ki se zavzema za timsko delo in pogled v prihodnost.