Potapljači so zaplavali po reki Muri „za čiste vode“ Z obiskom in pozdravom jih je počastil tudi ultramaratonec svetovnega slovesa Martin Strel Člani radgonskega potapljaškega društva GA-PO-RA, ki že dobrih 30 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, so na predzadnjo avgustovsko soboto pripravili svoje tradicionalno, že 25. jesensko (trening) plavanje po reki Muri med Zgornjim Konjiščem in Gornjo Radgono. V društvu, ki šteje okoli 40 potapljačev med katerimi je tudi nekaj članic, so na svojem tradicionalnem plavanju gostili tudi starega prijatelja, svetovno znanega ultramaratonca Martina Strela, ki je v svojem maratonskem plavanju „obdelal“ tudi Muro v dolžini 444 kilometrov. Tudi zaradi Martina, ter sploh je bilo plavanje na okoli 13 – kilometrski razdalji po lepi reki Muri, in predvsem zaradi celodnevnega druženje, čemur je pravzaprav vse skupaj tudi namenjeno, zelo zanimivo, udeležence, ki so ob plavanju predvsem opazovali lepote okrog reke Mure. Žal tokrat ni plavanje potekalo v spodnjem delu Mure, kjer bi plavalci lahko budno spremljali tudi nekatere zakotne dele, saj v Muri pogrešajo enega občana, ki se je pred slabim tednom tam utopil. Samo plavanje pa je po predpisih potekalo v potapljaški opremi in zaradi varnosti v parih ter z desko ali pa z gumijastimi obroči. In vse skupaj se je končalo brez težav, pa tudi poškodb po nogah potapljačev ni bilo, čeprav je Mura znana po številnih ostrih skalah, ki so kljub dejstvu, da je Mura trenutno nekoliko višja, še vedno nevarne. Tokrat se je „spusta“ za čiste vode, poleg 32 plavalcev, udeležilo še okoli 20 oseb na čolnih, ki so vse skupaj spremljali iz ozadja.
»Vsekakor smo zadovoljni z našim srečanjem in druženjem, še posebej smo srečni in veseli, da sta nas prišla pozdraviti tudi predsednik Potapljaške zveze Slovenije, dr. Mitja Slavinec, ter naš stari prijatelj Martin Strel. Prišli so tudi naši prijatelji iz še najmanj sedmih potapljaških društev in klubov, kar smo izkoristili za izmenjavo izkušenj in druge dogovore. Omenjeno plavanje sodi tudi v naše redno usposabljanje in treninge, posebej zanimivo in veselo pa je bilo popoldansko srečanje in druženje, na katero smo povabili tudi družinske člane naših članov in članic. Sicer pa v teh poletnih in jesenskih mesecih imamo največ dela z vožnjo po reki Muri, kajti vedno več ljudi, predvsem turistov si želi ogledati lepote ob Muri tudi z vode. Sicer pa moram priznati, da je Mura še vedno dokaj čista reka, čeprav je v letošnjem letu nekoliko višja kot običajno. Sicer pa smo morali ponovno biti sila previdni, saj je Mura vedno nekako »zahrbtna« in nevarna«, nam je povedal vodja enote za reševanje iz vode in z vode GA PO RA, Marko Šajnovič, ki je žalosten, da so v zadnjem času ponovno morali pogosto iskati utopljence v svoji Muri in tudi drugje, saj so med drugim sodelovali tudi pri iskanju utopljencev pri HE Blanca.
Kakorkoli že fantje in dekleta so dobro usposobljeni in vedno pripravljeni pomagati pri reševanju ali pa iskati utopljence oz. morebitne materialne dobrine, ki končajo pod vodo, ter tudi čiščenju Mure in drugih rek oz. jezer. Sploh pa v GA-PO-RA največjo pozornost namenjajo izobraževanju vseh članov, ter pomlajevanju kadra, in zato poudarjajo, da so njihova vrata odprta vsem mladim bodisi fantom ali dekletom. Sedanji mlajši kadri so že prevzeli vse odgovorne naloge in tudi je vodja enote že nekaj let eden izmed mlajših Marko Šajnovič. Zato so v GA-PO-RA prepričani, da njihovo delo nikoli ne bo zamrlo, kljub temu pa: »Ko smo pred dobrih 30 let začenjali so bili zraven trije - štirje potapljači, danes pa nas je kljub osipu, nad 40 usposobljenih za vse aktivnosti. Naše usposabljanje traja praktično skozi vso leto, vaje pa potekajo tudi na morju, kjer je voda veliko bolj čista in je vidljivost veliko boljša. S pomočjo PGD in občine Gornja Radgona smo solidno opremljeni in sposobni izpeljati vsako akcijo. Teh je bilo letos in v preteklih letih ogromno. Žal skoraj nobeno lete ne mine, brez utopitev, ob tem pa smo reševali ljudi, ter njihovo imetje in osnovna sredstva. Ob vsem tem moram priznati, da nam je ljubše, če tega ne bi morali početi. Posebej je težavno po zimi, ko se veliko ljudi drsa po raznih poledenelih jezerih in gramoznicah in žal, ko nas pokličejo je že vse prepozno«, nam je dejal eden najstarejših radgonskih potapljačev Brane Klun, ki je spomnil, da v njihovi enoti kljub vsemu ne more biti vsak. Tukaj so lahko samo tisti najbolj pogumni ljudje, kajti če se česar bojiš je lahko zelo nevarno tudi zate. To pa se predvsem nanaša na iskanje utopljencev v umazani vodi, kjer se nič ne vidi in moraš samo “šlatati”.