Letošnja redna trgatev, ki jo je spremljalo lepo vreme, je končana. Vinogradniki sedaj poslušajo vretje mošta, so pa tudi taki, zlasti starejši, ki se spominjajo, običajev ob trgatvi v preteklosti. Eden takih je Slavko Matjašič kateri, se je rodil 1955 leta v Slaptincih in živi ter obdeluje vinograd v Sovjaku, ki sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Je človek, ki, nas vedno preseneti s kako zanimivostjo, ki je vredna zapisa. Tokrat nas je povabil v njegov vinograd, kjer smo zabeležili, kako pütarji beležijo število na prešo prinesenih püt grozdja. Slavko že 35 let obdeluje vinograd ob nekdanjem »vrhu«, danes bi temu rekli vikendu. V njega vsako leto na trgatev povabi prijatelje in znance, ki mu pomagajo potrgati in prešati grozdje. Ob trgatvi nam je, s 43 letnim pütarjem Stankom Plojom, ki je nosi grozdje v leseni püti na leseno prešo, kar je tudi zgodovinska redkost, pokazal palice, na katere se ob nošnji grozdja v hib, opira pütar, ki nosi v püti grozdje na prešo. Slavko ob tem pravi: »Palica, ki jo vidite, te so iz leskovine, včasih so pütarji za to vzeli kol, ki je stal ob trsu, ko še ni bilo take vzgoje trte kot je sedaj, se imenuje rovaš. Rovaš služi pütarju za oporo, ko nosi polno püto grozdja po bregu na prešo. Služi tudi, da vanjo zarezuje število odnesenih püt na prešo. Pütar je imel nalogo nadzorovati, kako je pobrano grozdje. Berače je opomnil, kje še visi kaki grozd in kje niso po tleh pobrane jagode, zlasti, ko so pobirali šmarnico ali samorodnico, če pa se berač ni odzval, se pravi, potrgal »paperkov« in pobral jagod, kot se je drl: »Iz jagod teče!«, jih je z rovašem dobil po riti. Tega mu berač ni smel zameriti, saj kazen mora biti, je ponavljal ob tem dejanju. Po končani trgatvi je moral vsak pütar rovaš oddati gospodarju, ki je na tak način meril in ugotavljal količino nabranega grozdja. Zanimivo je, da je gospodar Slavko ohranil vse rovaše, ki so jih ustvarili pütari v 35 letih odkar gospodari v vinogradu. Na rovaš je pütar za vsako odneseno püto na prešo, zarezal črtico, vsakih deset püt pa črko iks, ki je pomenila deset odnesenih püt. Na tak način je lahko gospodar hitreje ugotovil nabrano količino na prešo odnesenih püt, pa tudi koliko vina bo nateklo iz grozdja.