Le dobrih 5 % slovenskih naselij obsega več kot 10 kvadratnih km; Največji Ljubljani sledijo: Snežnik, Trenta, Krnica, Stara Fužina..., najmanjše naselje pa je Zidani most; Največ (458) hišnih številk ima Ižanska ulica v Ljubljani Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v začetku leta 2009 bilo v Sloveniji natanko 6.028 naselij in 10.085 ulic. Hkrati na SURS ugotavljajo, da Slovenijo sestavljajo predvsem manjša naselja, saj le dobrih 5 % slovenskih naselij obsega več kot 10 kvadratnih km. Podatki o površini naselij, prevzeti iz Registra prostorskih enot po stanju 1. 1. 2009, so namreč pokazali, da slovenska naselja obsegajo večinoma manj kot 5 kvadratnih km površine (takih naselij je bilo več kot štiri petine). Naselij, katerih površina je znašala okoli 10 kvadratnih km ali več, je bilo dobrih 5 %. Naselij, ki so obsegala 50 kvadratnih km ali več, pa je bilo med 6.028 naselji le 11. Največje slovensko naselje po površini je seveda Ljubljana, sledijo pa ji: Snežnik, Trenta, Krnica, Stara Fužina, Kamniška Bistrica, Mojstrana, Ukanc, Nemški Rovt, Kokra in Podstenice. Najmanjša naselja po površini so bila naselja Zidani Most, Sveta Ana pri Ložu in Razbore-K. o. Poljane – del, ki so obsegala le 0,05 kvadratnega km ali manj. Najmanjše med njimi je bilo naselje Razbore-K. o. Poljane – del, ki je bilo približno šestkrat manjše kot drugo najmanjše naselje, Sveta Ana pri Ložu. V začetku leta 2009 je bilo 60 naselij brez prebivalcev. Največ teh naselij je bilo na območju občine Kočevje. Približno 5 % vseh naselij je imelo 10 prebivalcev ali manj, nekaj manj kot 30 % vseh naselij pa je imelo 50 ali manj prebivalcev. Več kot 5.000 prebivalcev je imelo 39 naselij. Daleč največ prebivalcev je imelo naselje Ljubljana. Število prebivalcev v Ljubljani se je od leta 2007 do leta 2008 še povečalo, in sicer za 3 %. Naselju Ljubljana so po številu prebivalcev sledila naselja Maribor, Celje, Kranj in Velenje. V primerjavi z Ljubljano je imel Maribor trikrat manj prebivalcev, Celje in Kranj sedemkrat manj, Velenje pa že desetkrat manj.
Imena slovenskih naselij so zelo raznolika; Tako kot v preteklih letih je bilo tudi v začetku leta 2009 ime Pristava najpogostejše ime naselja, saj se je ponovilo kar osemkrat. Beseda Pristava se je poleg tega še nekajkrat (večkrat kot desetkrat) pojavila tudi kot prvi ali zadnji del imena naselja, npr. Pristava ob Krki, Pristava nad Stično, Spodnja Pristava, Velika Pristava. Druga imena naselij, ki so se tudi večkrat (sedemkrat) ponovila, so: Brezje, Potok, Gradišče, Dolenja vas in Ravne. Pogosto so bile sestavni del imena naselja besede spodnji, zgornji, veliki, mali, srednji, stari, gornji, dolnji itd. Kar 121 imen naselij se začne z besedo spodnj-i, e, a, 112 imen naselij se začne z besedo zgornj-i, a, e, 111 imen naselij pa z besedo mal-i, e, a, o. Na splošno pa so imena naselij po izvoru in pomenu zelo raznolika in zanimiva in nas kar vabijo k razmišljanju o tem, kako so nastala, kaj pomenijo.
Med vsemi obstoječimi naselji je imelo 1. januarja 2009 ulični sistem 296 naselij. Število ulic v teh naseljih se je gibalo od dveh do več kot 1.500. Največ ulic je bilo v naselju Ljubljana, 1.538, vsa ostala naselja so jih imela precej manj. Maribor jih je imel približno dvakrat manj, Celje šestkrat manj, Ptuj pa že osemkrat manj kot Ljubljana. V Sloveniji je bilo v začetku leta 2009 2,5 % takih ulic, ki niso imele nobene hišne številke. Največ teh ulic je bilo na območju naselij Ljubljana in Maribor, saj je Ljubljani pripadalo 27 % teh ulic, Mariboru pa 9 %. Največ hišnih številk je bilo zabeleženih na Ižanski cesti v Ljubljani, 458. Sledile so ji ulica Podlubnik v občini Škofja Loka s 354 hišnimi številkami ter Dunajska, Tržaška in Litijska cesta v Ljubljani – vsaka z okoli 300 hišnimi številkami.
Velika večina ulic je imela v začetku leta 2009 ime, ki se je pojavilo samo enkrat, so pa obstajala tudi taka imena ulic, ki so se ponovila večkrat (od dvakrat do večkrat kot petdesetkrat). Najpogosteje so se med imeni ulic pojavljale imena Šolska, Prešernova, Vrtna, Cankarjeva in Gregorčičeva ulica. Ta imena ulic so se ponovila čez štiridesetkrat; med temi pa se je največkrat ponovilo ime Šolska ulica, in sicer enainpetdesetkrat. Največ ulic z imenom Šolska ulica je obstajalo v občini Domžale, in sicer štiri, tri v Lendavi, po dve pa še v Mariboru, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah...