Danes, ko je veliko kmečkih del mehaniziranih, je redko najti skupino delavcev, ki bi opravljale poljska dela na njivi. Mi smo v Lešanah, ki sodijo v občino Apače, na njivi srečali skupino, ki je ročno trebila buče.
Ob delu smo zmotili gospodinjo Marto Ricinger, ki se je prav tako predajala ročnemu trebljenju buč. »Smo ena redkih kmetij, ki se še ukvarjamo s kmetijstvom. Naša osnovna panoga je živinoreja. Ker imamo 6 ha obdelovalne zemlje, smo del namenili tudi sejanju buč. Večina tega bomo prodali, buče pa bo strojno otrebil kupec. Del pridelka smo obdržali za lastno uporabo. Kot vidite, jih trebimo ročno. Zdi se mi, da je na tak način otrebljeno seme lepše. Trebimo jih tudi zato, da lahko izpraznjene buče, mi pravimo »kopaje«, polagamo, krmimo, goveji živini in tudi prašičem. To ni redilna krma, vendar jo živali radi jedo. Ker je ročno trebljenje zamudno, smo se na njivi zbrali sorodniki in prijatelji. To je pravzaprav nekako druženje ob delu, kot se je to dogajalo v preteklosti. Njihov trud in voljo, da nam pomagajo, bomo poplačali s kakim litrom odličnega bučnega olja, brez katerega v naših krajih ni solate,« je dejala gospodinja Marta Ricinger.