V SLOVENIJI SI VSAKIH 17 UR ENA OSEBA VZAME ŽIVLJENJE
- 06.09.2008
Letu 2006 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 529 ljudi, torej v povprečju ena oseba na vsakih 17 ur. To pa Slovenijo, znotraj EU, uvršča v sam vrh (2.mesto) po pogostosti ...
Pred svetovni dan preprečevanja samomor – Slovenija v svetovnem vrhu
Letu 2006 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 529 ljudi, torej v povprečju ena oseba na vsakih 17 ur. To pa Slovenijo, znotraj EU, uvršča v sam vrh (2.mesto) po pogostosti pojava. Največ samomorov med slovenskimi statističnimi regijami je v severovzhodnem delu Slovenije, predvsem v koroški regiji
Murska Sobota – V sobotnem poročilu OKC PU Murska Sobota so žal tudi med drugim zapisali, da so „obravnaval samomor“. In samo v Pomurju povprečno enkrat tedensko zapišejo, da so obravnavali bodisi samomor ali poskus samomora. Tako je tudi po drugih delih Slovenije še posebej na severovzhodu države, kjer po zadnjih podatkih prednjači predvsem Koroška. Vse to pa uvršča Slovenijo med vodilne države v svetu, ko gre za samomorilnost, med članicami EU pa smo na žalostnem 2. mestu, saj je pred nami samo Litva, ki je tudi sploh z 28,9 samomorov na 1000.000 prebivalcev tudi vodilna svetovna država. Slovenija je med EU na 2. mestu z 22,8; sledijo pa: 3. Madžarska (21,8), Latvija (19,3), Finska (19), Estonija (16,2), Poljska (14,3), Avstrija (13,4), Češka (12,2), Švedska (12,2)..., povprečje EU (10,6), svetovno povprečje (16).
Na vse to je znova koristno opozoriti ob 10. septembru, ki ga je za svetovni dan preprečevanja samomora razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), in sicer leta 2003. Po ocenah WHO umre zaradi samomora letno približno milijon ljudi, kar preračunano pomeni 16 samomorov na 100.000 prebivalcev. Vsakih 40 minut se v svetu zgodi en samomor. V zadnjih 45 letih je incidenca (pogostnost) samomora po svetu narasla za približno 60 %; samomor spada dandanes v starostni skupini od 15 do 44 let, tako pri ženskah kot pri moških, med tri najpogostejše vzroke smrti in kaže na to, da postaja samomorilnost vedno večje breme sodobne družbe. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Po enotnem mnenju slovenskih in tujih suicidologov je v več kot 90 odstotkih primerov posledica neprepoznane in nezdravljene duševne motnje, kot sta depresija ali shizofrenija.
Statistični urad RS v svojih analizah ugotavlja, da so moški bolj podvrženi samomorilnosti kot ženske, saj po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je v letu 2006 v Sloveniji zaradi nezgod v prometu umrlo 293 ljudi (243 moških in 50 žensk). V istem letu je zaradi samomora umrlo 529 ljudi (415 moških in 114 žensk), to je za dobrih 80 odstotkov več, kot jih umre v prometnih nezgodah. Po istih podatkih SURS, v Sloveniji umre zaradi samomora v povprečju ena oseba na vsakih 17 ur. Incidenca samomora, tj. število samomorov na 100.000 prebivalcev, je v Sloveniji v letu 2006 znašala 22,8. Pogostnost samomorov se je v letu 2006 z leti povečevala, in sicer pri moških od nižjih proti višjim starostnim skupinam, pri ženskah pa se je stopnjevala vse do starostne skupine 60–69 let, po navedenih letih pa je začela upadati. Najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora pri starejših osebah je depresija; pojav slednje je za dobro četrtino (26 %) pogostejši v starostni skupini nad 65 let kot pa v starostni skupini 25–64 let.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2006 v Evropski uniji 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev, to pomeni, da je zaradi samomora umrlo na dan v povprečju približno 20 oseb v starosti 15–29 let, približno 87 oseb v starosti 30–59 let ter približno 56 oseb, starih več kot 60 let. V letu 2006 je tako v EU zaradi samomora umrlo približno 52.300 ljudi. Primerjava podatkov o incidenci samomora, ki veljajo za države članice EU, kaže, da je samomorilnost v povprečju višja v državah vzhodne Evrope, torej skupaj s Slovenijo; v sredozemskih državah in Združenem kraljestvu pa je incidenca samomora nižja. Tako podatki Eurostata kot WHO kažejo, da je incidenca samomora v vseh starostnih skupinah najvišja v Litvi, čeprav se je v zadnjih letih sicer znižala s 47,9 (v letu 1995) na 28,9 (v letu 2006), a je še vedno skoraj 3-krat večja od povprečja incidence samomora v EU, incidenca samomora je bila v letu 2006 najnižja na Cipru (2,4) in v Grčiji (3,1).
V Sloveniji se je število samomorov v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 povečalo za 5,17 odstotka oz. za 26 (24 med moškimi in 2 med ženskami). Incidenca samomora v Sloveniji v letu 2005 je znašala 22 samomorov na 100.000 prebivalcev. Incidenca samomora se je tako v EU kot v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2006 v povprečju zniževala: v letu 2006 je bila v EU najnižja v zadnjih 6 letih, in sicer za 10,9 odstotka nižja kot v letu 2000. V Sloveniji pa je bila najnižja leta 2005, ko je znašala 22 (to pomeni 22 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) in je bila za 26,9 odstotka nižja kot v letu 1998, ko je bila najvišja v zadnjih desetih letih in je znašala 30,9 ali 31. V letu 1998 je namreč v Sloveniji umrlo zaradi samomora 477 moških in 135 žensk, skupaj 612 oseb; pri ženskah je bila pogostnost samomora najvišja v letu 2000 – takrat je zaradi samomora umrlo 155 žensk.
Med slovenskimi statističnimi regijami je incidenca samomora višja v severovzhodnih regijah, in sicer je leta 2006 tam znašala približno 37 (tj. 37 smrti zaradi samomorov na 100.000 prebivalcev). Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja so bile med statističnimi regijami zaradi pojava samomorilnosti v letu 2006 močneje prizadete koroška, spodnjeposavska, podravska, savinjska in pomurska, manj pa notranjsko-kraška, zasavska in statistična regija jugovzhodna Slovenija....
NAJPOGOSTEJE OBLIKE SAMOMORA
V Sloveniji (in tudi drugje), so najpogostejše oblike namernega samopoškodovanja: obešanje, zadavljenje, zadušitev
Po podatkih SURS, od vseh metod samomora je bil v letu 2006 v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora namerno samopoškodovanje z obešanjem, zadavljenjem ali z zadušitvijo – takih primerov je bilo 343 ali 65 % vseh samomorov, in sicer 69,4 % pri moških in 48,2 % pri ženskah. Pri moških je bila druga najpogostejša oblika samomora namerno samopoškodovanje s strelom (12,3 % primerov), tretja pa namerna samozastrupitev s plini ter hlapi (6,3 % primerov). Pri ženskah je bila druga najpogostejša oblika samomora namerna samopoškodba z utopitvijo in s potopitvijo (13,2 % primerov), tretja samozastrupitev (11,4 % primerov) in četrta namerno samopoškodovanje s skokom z višine (10,6 % primerov). Podobne metode sicer veljajo tudi za ostale države...
Na vse to je znova koristno opozoriti ob 10. septembru, ki ga je za svetovni dan preprečevanja samomora razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), in sicer leta 2003. Po ocenah WHO umre zaradi samomora letno približno milijon ljudi, kar preračunano pomeni 16 samomorov na 100.000 prebivalcev. Vsakih 40 minut se v svetu zgodi en samomor. V zadnjih 45 letih je incidenca (pogostnost) samomora po svetu narasla za približno 60 %; samomor spada dandanes v starostni skupini od 15 do 44 let, tako pri ženskah kot pri moških, med tri najpogostejše vzroke smrti in kaže na to, da postaja samomorilnost vedno večje breme sodobne družbe. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Po enotnem mnenju slovenskih in tujih suicidologov je v več kot 90 odstotkih primerov posledica neprepoznane in nezdravljene duševne motnje, kot sta depresija ali shizofrenija.
Statistični urad RS v svojih analizah ugotavlja, da so moški bolj podvrženi samomorilnosti kot ženske, saj po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je v letu 2006 v Sloveniji zaradi nezgod v prometu umrlo 293 ljudi (243 moških in 50 žensk). V istem letu je zaradi samomora umrlo 529 ljudi (415 moških in 114 žensk), to je za dobrih 80 odstotkov več, kot jih umre v prometnih nezgodah. Po istih podatkih SURS, v Sloveniji umre zaradi samomora v povprečju ena oseba na vsakih 17 ur. Incidenca samomora, tj. število samomorov na 100.000 prebivalcev, je v Sloveniji v letu 2006 znašala 22,8. Pogostnost samomorov se je v letu 2006 z leti povečevala, in sicer pri moških od nižjih proti višjim starostnim skupinam, pri ženskah pa se je stopnjevala vse do starostne skupine 60–69 let, po navedenih letih pa je začela upadati. Najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora pri starejših osebah je depresija; pojav slednje je za dobro četrtino (26 %) pogostejši v starostni skupini nad 65 let kot pa v starostni skupini 25–64 let.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2006 v Evropski uniji 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev, to pomeni, da je zaradi samomora umrlo na dan v povprečju približno 20 oseb v starosti 15–29 let, približno 87 oseb v starosti 30–59 let ter približno 56 oseb, starih več kot 60 let. V letu 2006 je tako v EU zaradi samomora umrlo približno 52.300 ljudi. Primerjava podatkov o incidenci samomora, ki veljajo za države članice EU, kaže, da je samomorilnost v povprečju višja v državah vzhodne Evrope, torej skupaj s Slovenijo; v sredozemskih državah in Združenem kraljestvu pa je incidenca samomora nižja. Tako podatki Eurostata kot WHO kažejo, da je incidenca samomora v vseh starostnih skupinah najvišja v Litvi, čeprav se je v zadnjih letih sicer znižala s 47,9 (v letu 1995) na 28,9 (v letu 2006), a je še vedno skoraj 3-krat večja od povprečja incidence samomora v EU, incidenca samomora je bila v letu 2006 najnižja na Cipru (2,4) in v Grčiji (3,1).
V Sloveniji se je število samomorov v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 povečalo za 5,17 odstotka oz. za 26 (24 med moškimi in 2 med ženskami). Incidenca samomora v Sloveniji v letu 2005 je znašala 22 samomorov na 100.000 prebivalcev. Incidenca samomora se je tako v EU kot v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2006 v povprečju zniževala: v letu 2006 je bila v EU najnižja v zadnjih 6 letih, in sicer za 10,9 odstotka nižja kot v letu 2000. V Sloveniji pa je bila najnižja leta 2005, ko je znašala 22 (to pomeni 22 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) in je bila za 26,9 odstotka nižja kot v letu 1998, ko je bila najvišja v zadnjih desetih letih in je znašala 30,9 ali 31. V letu 1998 je namreč v Sloveniji umrlo zaradi samomora 477 moških in 135 žensk, skupaj 612 oseb; pri ženskah je bila pogostnost samomora najvišja v letu 2000 – takrat je zaradi samomora umrlo 155 žensk.
Med slovenskimi statističnimi regijami je incidenca samomora višja v severovzhodnih regijah, in sicer je leta 2006 tam znašala približno 37 (tj. 37 smrti zaradi samomorov na 100.000 prebivalcev). Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja so bile med statističnimi regijami zaradi pojava samomorilnosti v letu 2006 močneje prizadete koroška, spodnjeposavska, podravska, savinjska in pomurska, manj pa notranjsko-kraška, zasavska in statistična regija jugovzhodna Slovenija....
NAJPOGOSTEJE OBLIKE SAMOMORA
V Sloveniji (in tudi drugje), so najpogostejše oblike namernega samopoškodovanja: obešanje, zadavljenje, zadušitev
Po podatkih SURS, od vseh metod samomora je bil v letu 2006 v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora namerno samopoškodovanje z obešanjem, zadavljenjem ali z zadušitvijo – takih primerov je bilo 343 ali 65 % vseh samomorov, in sicer 69,4 % pri moških in 48,2 % pri ženskah. Pri moških je bila druga najpogostejša oblika samomora namerno samopoškodovanje s strelom (12,3 % primerov), tretja pa namerna samozastrupitev s plini ter hlapi (6,3 % primerov). Pri ženskah je bila druga najpogostejša oblika samomora namerna samopoškodba z utopitvijo in s potopitvijo (13,2 % primerov), tretja samozastrupitev (11,4 % primerov) in četrta namerno samopoškodovanje s skokom z višine (10,6 % primerov). Podobne metode sicer veljajo tudi za ostale države...
Zadnje novice
