Z TREMI ALI VEČ OTROK LE 8,9 SLOVENSKIH DRUŽIN
- 14.05.2008
Jutri obeležujemo mednarodni dan družin; Letos pod geslom: Očetje in družine: izzivi in priložnosti...
Letos (15.5.) petnajsto praznovanje mednarodnega dneva družine; Skoraj četrtina slovenskih družin brez otrok.
Vsakoletno praznovanje mednarodnega dneva družine je uvedla Generalna skupščina ZN, ki je leta 1993 z resolucijo proglasila 15. maj za mednarodni dan družine. Petnajsto praznovanje mednarodnega dneva družine poteka pod geslom »Očetje in družine: izzivi in priložnosti«. Na ta dan posvetimo več pozornosti vprašanju, kako omogočiti družini, da bo izpolnila svojo vlogo in zagotovila vsem svojim članom polno uživanje človekovih pravic in dostojanstva ter njihovo napredovanje kot posameznikov. V Sloveniji, kjer večino statističnih podatkov o družinah zberemo s popisi prebivalstva vsakih deset let, družino opredeljujemo kot življenjsko skupnost staršev (obeh ali enega) in otrok, ki živijo v istem gospodinjstvu. Starost otrok ni omejena, vendar pa ti tedaj nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti. Družina sta lahko tudi samo mož in žena oz. partnerja, ki živita brez otrok v zunajzakonski skupnosti. Glede na položaj posameznih članov v družini so družine razvrščene takole: zakonski par brez otrok, zakonski par z otroki, mati z otroki, oče z otroki, zunajzakonska partnerja brez otrok in zunajzakonska partnerja z otroki.
Večina prebivalcev Slovenije živi v družinah, a vedno več ljudi živi tudi samih. Ob popisu iz leta 2002 je večina, 1,7 milijona oz. 78 %, prebivalcev Slovenije živela v družinah; 150.000 ljudi pa je živelo samih v enočlanskih gospodinjstvih. Med tistimi, ki so živeli v družinah, je bilo 41 % otrok in 59 % odraslih, in sicer malo več kot 27 % mož, očetov ali zunajzakonskih partnerjev in malo manj kot 32 % žena, mater in zunajzakonskih partneric. Po podatkih Statističnega urada RS, med tistimi, ki so živeli sami, je bilo več žensk (93.000 ali 62 %) kot moških (57.000 ali 38 %), kar je 2,2-krat več kot leta 1948 in istočasno predstavlja najvišji delež enočlanskih gospodinjstev pri nas po drugi svetovni vojni. Tudi zato se je v zadnjih šestdesetih letih pri nas povprečno število članov gospodinjstev znižalo za enega člana (na 2,8). Ob zadnjem popisu prebivalstva so v enočlanskih gospodinjstvih živeli mlajši moški ali tisti srednjih let, večina žensk v enočlanskih gospodinjstvih pa je že dopolnila 60 let starosti.
Vse več družin zunajzakonskih partnerjev z otroki in brez otrok. Število družin se je v Sloveniji med leti 1981-1991 povečalo s 522.000 na 552.000, v obdobju 1991-2002 pa na 556.000. Med vsemi družinami je bil leta 1981 delež družin zakonskih parov z otroki in zunajzakonskih partnerjev z otroki 64,4 %, deset leta kasneje 61,2 %, ob zadnjem popisu leta 2002 pa 58,3 %. Pri tem se je dejansko zmanjšal delež družin zakonskih parov z otroki, in sicer z 59,0 % leta 1991 na 53,0 % leta 2002, medtem ko se je delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki v enakem obdobju povečal z 2,2 % na 5,3 %. Delež družin brez otrok, zakonskih parov in zunajzakonskih partnerjev, se je povečal z 20,8 % leta 1991 na 23,0 % leta 2002. V Sloveniji je bil ob zadnjem popisu prebivalstva med družinami z otroki delež družin z enim otrokom 48,6 %, družin z dvema otrokoma 42,5 % ter družin s tremi ali več otroki 8,9 %. V zadnjih tridesetih letih se je v Sloveniji delež družin z enim otrokom povečal za 2,5 % in družin z dvema otrokoma za 2 %, deleži družin s tremi ali več otroki pa so se zmanjšali, in sicer: družin s tremi otroki za 5,2 %, tistih s štirimi otroci za 2,4 % in družin s petimi ali več otroki za 1,9 %. Povečuje se tudi delež enostarševskih družin v Sloveniji, saj smo po popisu 2002 živeli v 555.945 družinah. Od teh so enostarševske družine predstavljale slabo petino (18,8 %) vseh družin. Med njimi je 86 % družin mater z otroki in 14 % družin očetov z otroki. Število takih družin narašča in jih sestavlja, podobno kot v zahodnih državah, znatno več mater z otroki, čeprav narašča tudi število enostarševskih družin očetov z otroki. Med popisoma 1981 in 2002 se je delež teh družin povečal za 4,5 %, vendar dvakrat bolj delež družin mater z otroki kot pa družin očetov z otroki. Samo z materami je v Sloveniji v družinah leta 1981 živelo 90.000 otrok: leta 1991 - 116.000 otok, leta 2002 pa 121.000 otok; samo z očeti pa 14.000 leta 1981 in skoraj po 20.000 v letih 1991 in 2002.
Enostarševskih družin, v katerih je skupaj z materjo, ki je bila poročena, živel en otrok je bilo 63 %, v takih z dvema otrokoma 19 % in s tremi ali več otroki 17 %. Med družinami vdov z otroki so prevladovale družine z enim otrokom s 55 %, s 30 % so sledile družine z dvema otrokoma, skoraj 15 % pa je bilo družin s tremi ali več otroki. Med enostarševskimi družinami razvezanih mater z otroki so prevladovale take z enim otrokom (52 %), medtem ko jih je bilo takih z dvema otrokoma 29 % in s tremi otroki 19 %. V enostarševskih družinah očeta z otroki pa je večinoma živel z očetom samo en otrok: s samskim očetom v 80 % primerov (v 18 % primerov sta to bila dva otroka in v 2 % primerov pa trije otroci in več); z vdovcem v 73 % primerov (v 24 % primerov pa dva otroka in v 3 % primerov trije otroci ali več otrok); s poročenim očetom v 69 % primerih (v 26 % primerov dva otroka in v 5 % primerov trije otroci in več) in z razvezanim v 67 % primerov (v 28 % primerov dva otroka in v 5 % primerov trije otroci in več). Največ mater, ki so živele v enostarševskih družinah z otroki, je bilo starih 35-55 let, največ očetov pa 45-59 let.
Očetje v enostarševskih družinah v povprečju bolje izobraženi od mater. V enostarševskih družinah mater z otroki je ob popisu 2002 največ, 27 %, mater imelo končano osnovno šolo, 21 % jih je končalo srednjo strokovno šolo in 18 % srednjo poklicno šolo, 7 % mater je končalo univerzitetni študij, 6,8 % jih je imelo višješolsko izobrazbo ter skoraj 1 % specializacijo, magisterij ali doktorat. V enostarševskih družinah očeta z otroki pa so s 30 % prevladovali očetje, ki so končali srednjo poklicno šolo, 19 % jih je končalo srednjo strokovno šolo in 17 % osnovno šolo, univerzitetno izobrazbo je doseglo skoraj 8 % teh očetov, 5,5 % pa višješolsko izobrazbo. Skoraj 1,8 % očetov je opravilo specializacijo, magisterij ali doktorat. Starševsko nadomestilo, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo ter obsega porodniško nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, očetovsko nadomestilo ter posvojiteljsko nadomestilo, je v letu 2005 v povprečju mesečno prejemalo 17.534 upravičencev, v letu 2006 pa 19.084 upravičencev. V letu 2005 je bilo 2.833 upravičencev do starševskega dodatka, kar je, v primerjavi z letom prej, približno 1 % manj. V letu 2006 je bilo do tega dodatka upravičenih 3.014 prejemnikov, kar je 6,4 % več kot leta 2005. Skoraj 1 % več upravičenk kot v letu 2004 (17.980) je v letu 2005 prejelo pomoč ob rojstvu otroka. Leta 2006 se je, v primerjavi z letom prej, njihovo število povečalo za 6,7 %, na 19.190 upravičenk. Dodatek za nego otroka so v letu 2005 oz. 2006 povprečno mesečno prejemali upravičenci za 5.402 oz. 5.530 otrok, torej 1,4 % več otrok kot v letu 2004 oz. 2,4 % več otrok kot v letu 2005. Dodatek za veliko družino je v letu 2005 prejelo 24.965 upravičencev, v letu 2006 pa dobrih 6 % več: 26.505 upravičencev. Delno plačilo za izgubljeni dohodek je v letu 2005 oz. 2006 prejelo 328 oz. 429 upravičencev, kar je za 17,1 % oz. 30,7 % več upravičencev kot v letu 2004 oz. 2005. Družinam so v pomoč tudi starševska nadomestila in družinski prejemki, ki so pravica iz naslova družinskih prejemkov in vključujejo otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka - denar ali zavitek, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Otroški dodatek, ki je dopolnilni družinski prejemek, namenjen kot pomoč za delno poravnavanje stroškov pri vzdrževanju otroka, je v letu 2005 povprečno mesečno za 383.467 otrok prejemalo 228.962 upravičencev, v letu 2006 pa se je v primerjavi z letom prej delež upravičencev do otroškega dodatka zmanjšal za 2,8 %, delež otrok pa za 2,3 %.
Ena od oblik starševskih nadomestil je očetovsko nadomestilo, ki je bilo v Sloveniji uvedeno s 1. 1. 2003. Očetovsko nadomestilo je v letu 2005 prejemalo 11.308 očetov, v letu 2006 pa 19.419, kar je za 10,7 % manj kot v letu 2004 oz. 71,7 % več kot v letu 2005. Leta 2005 je bilo povprečno mesečno 2.403 upravičencev do prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom (zaradi nege otroka), , v letu 2006 pa 4.718. Med prejemniki denarne socialne pomoči v letu 2006, teh je bilo 49.232, je bilo 7.381 enostarševskih družin, od teh jih je 69 % imelo enega otroka, 25 % dva in 6 % tri otroke ali več otrok. V navedenem letu je tovrstno pomoč prejelo 4.770 dvostarševskih družin, od teh jih je 39 % imelo enega, 36 % dva ter 25 % družin tri otroke ali več otrok. Po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo so bili med otroki in mladostniki, uporabniki centrov za socialno delo, v letu 2006 najštevilčnejši tisti, ki so bili prikrajšani za normalno družinsko življenje; bilo jih je 12.292, med temi je bila več kot polovica otrok staršev z neurejenimi medsebojnimi odnosi (56,7 %); sledili so otroci s težavami v odraščanju (25,0 %) in otroci staršev, ki zanemarjajo starševske dolžnosti (7,5 %).
Vsakoletno praznovanje mednarodnega dneva družine je uvedla Generalna skupščina ZN, ki je leta 1993 z resolucijo proglasila 15. maj za mednarodni dan družine. Petnajsto praznovanje mednarodnega dneva družine poteka pod geslom »Očetje in družine: izzivi in priložnosti«. Na ta dan posvetimo več pozornosti vprašanju, kako omogočiti družini, da bo izpolnila svojo vlogo in zagotovila vsem svojim članom polno uživanje človekovih pravic in dostojanstva ter njihovo napredovanje kot posameznikov. V Sloveniji, kjer večino statističnih podatkov o družinah zberemo s popisi prebivalstva vsakih deset let, družino opredeljujemo kot življenjsko skupnost staršev (obeh ali enega) in otrok, ki živijo v istem gospodinjstvu. Starost otrok ni omejena, vendar pa ti tedaj nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti. Družina sta lahko tudi samo mož in žena oz. partnerja, ki živita brez otrok v zunajzakonski skupnosti. Glede na položaj posameznih članov v družini so družine razvrščene takole: zakonski par brez otrok, zakonski par z otroki, mati z otroki, oče z otroki, zunajzakonska partnerja brez otrok in zunajzakonska partnerja z otroki.
Večina prebivalcev Slovenije živi v družinah, a vedno več ljudi živi tudi samih. Ob popisu iz leta 2002 je večina, 1,7 milijona oz. 78 %, prebivalcev Slovenije živela v družinah; 150.000 ljudi pa je živelo samih v enočlanskih gospodinjstvih. Med tistimi, ki so živeli v družinah, je bilo 41 % otrok in 59 % odraslih, in sicer malo več kot 27 % mož, očetov ali zunajzakonskih partnerjev in malo manj kot 32 % žena, mater in zunajzakonskih partneric. Po podatkih Statističnega urada RS, med tistimi, ki so živeli sami, je bilo več žensk (93.000 ali 62 %) kot moških (57.000 ali 38 %), kar je 2,2-krat več kot leta 1948 in istočasno predstavlja najvišji delež enočlanskih gospodinjstev pri nas po drugi svetovni vojni. Tudi zato se je v zadnjih šestdesetih letih pri nas povprečno število članov gospodinjstev znižalo za enega člana (na 2,8). Ob zadnjem popisu prebivalstva so v enočlanskih gospodinjstvih živeli mlajši moški ali tisti srednjih let, večina žensk v enočlanskih gospodinjstvih pa je že dopolnila 60 let starosti.
Vse več družin zunajzakonskih partnerjev z otroki in brez otrok. Število družin se je v Sloveniji med leti 1981-1991 povečalo s 522.000 na 552.000, v obdobju 1991-2002 pa na 556.000. Med vsemi družinami je bil leta 1981 delež družin zakonskih parov z otroki in zunajzakonskih partnerjev z otroki 64,4 %, deset leta kasneje 61,2 %, ob zadnjem popisu leta 2002 pa 58,3 %. Pri tem se je dejansko zmanjšal delež družin zakonskih parov z otroki, in sicer z 59,0 % leta 1991 na 53,0 % leta 2002, medtem ko se je delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki v enakem obdobju povečal z 2,2 % na 5,3 %. Delež družin brez otrok, zakonskih parov in zunajzakonskih partnerjev, se je povečal z 20,8 % leta 1991 na 23,0 % leta 2002. V Sloveniji je bil ob zadnjem popisu prebivalstva med družinami z otroki delež družin z enim otrokom 48,6 %, družin z dvema otrokoma 42,5 % ter družin s tremi ali več otroki 8,9 %. V zadnjih tridesetih letih se je v Sloveniji delež družin z enim otrokom povečal za 2,5 % in družin z dvema otrokoma za 2 %, deleži družin s tremi ali več otroki pa so se zmanjšali, in sicer: družin s tremi otroki za 5,2 %, tistih s štirimi otroci za 2,4 % in družin s petimi ali več otroki za 1,9 %. Povečuje se tudi delež enostarševskih družin v Sloveniji, saj smo po popisu 2002 živeli v 555.945 družinah. Od teh so enostarševske družine predstavljale slabo petino (18,8 %) vseh družin. Med njimi je 86 % družin mater z otroki in 14 % družin očetov z otroki. Število takih družin narašča in jih sestavlja, podobno kot v zahodnih državah, znatno več mater z otroki, čeprav narašča tudi število enostarševskih družin očetov z otroki. Med popisoma 1981 in 2002 se je delež teh družin povečal za 4,5 %, vendar dvakrat bolj delež družin mater z otroki kot pa družin očetov z otroki. Samo z materami je v Sloveniji v družinah leta 1981 živelo 90.000 otrok: leta 1991 - 116.000 otok, leta 2002 pa 121.000 otok; samo z očeti pa 14.000 leta 1981 in skoraj po 20.000 v letih 1991 in 2002.
Enostarševskih družin, v katerih je skupaj z materjo, ki je bila poročena, živel en otrok je bilo 63 %, v takih z dvema otrokoma 19 % in s tremi ali več otroki 17 %. Med družinami vdov z otroki so prevladovale družine z enim otrokom s 55 %, s 30 % so sledile družine z dvema otrokoma, skoraj 15 % pa je bilo družin s tremi ali več otroki. Med enostarševskimi družinami razvezanih mater z otroki so prevladovale take z enim otrokom (52 %), medtem ko jih je bilo takih z dvema otrokoma 29 % in s tremi otroki 19 %. V enostarševskih družinah očeta z otroki pa je večinoma živel z očetom samo en otrok: s samskim očetom v 80 % primerov (v 18 % primerov sta to bila dva otroka in v 2 % primerov pa trije otroci in več); z vdovcem v 73 % primerov (v 24 % primerov pa dva otroka in v 3 % primerov trije otroci ali več otrok); s poročenim očetom v 69 % primerih (v 26 % primerov dva otroka in v 5 % primerov trije otroci in več) in z razvezanim v 67 % primerov (v 28 % primerov dva otroka in v 5 % primerov trije otroci in več). Največ mater, ki so živele v enostarševskih družinah z otroki, je bilo starih 35-55 let, največ očetov pa 45-59 let.
Očetje v enostarševskih družinah v povprečju bolje izobraženi od mater. V enostarševskih družinah mater z otroki je ob popisu 2002 največ, 27 %, mater imelo končano osnovno šolo, 21 % jih je končalo srednjo strokovno šolo in 18 % srednjo poklicno šolo, 7 % mater je končalo univerzitetni študij, 6,8 % jih je imelo višješolsko izobrazbo ter skoraj 1 % specializacijo, magisterij ali doktorat. V enostarševskih družinah očeta z otroki pa so s 30 % prevladovali očetje, ki so končali srednjo poklicno šolo, 19 % jih je končalo srednjo strokovno šolo in 17 % osnovno šolo, univerzitetno izobrazbo je doseglo skoraj 8 % teh očetov, 5,5 % pa višješolsko izobrazbo. Skoraj 1,8 % očetov je opravilo specializacijo, magisterij ali doktorat. Starševsko nadomestilo, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo ter obsega porodniško nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, očetovsko nadomestilo ter posvojiteljsko nadomestilo, je v letu 2005 v povprečju mesečno prejemalo 17.534 upravičencev, v letu 2006 pa 19.084 upravičencev. V letu 2005 je bilo 2.833 upravičencev do starševskega dodatka, kar je, v primerjavi z letom prej, približno 1 % manj. V letu 2006 je bilo do tega dodatka upravičenih 3.014 prejemnikov, kar je 6,4 % več kot leta 2005. Skoraj 1 % več upravičenk kot v letu 2004 (17.980) je v letu 2005 prejelo pomoč ob rojstvu otroka. Leta 2006 se je, v primerjavi z letom prej, njihovo število povečalo za 6,7 %, na 19.190 upravičenk. Dodatek za nego otroka so v letu 2005 oz. 2006 povprečno mesečno prejemali upravičenci za 5.402 oz. 5.530 otrok, torej 1,4 % več otrok kot v letu 2004 oz. 2,4 % več otrok kot v letu 2005. Dodatek za veliko družino je v letu 2005 prejelo 24.965 upravičencev, v letu 2006 pa dobrih 6 % več: 26.505 upravičencev. Delno plačilo za izgubljeni dohodek je v letu 2005 oz. 2006 prejelo 328 oz. 429 upravičencev, kar je za 17,1 % oz. 30,7 % več upravičencev kot v letu 2004 oz. 2005. Družinam so v pomoč tudi starševska nadomestila in družinski prejemki, ki so pravica iz naslova družinskih prejemkov in vključujejo otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka - denar ali zavitek, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Otroški dodatek, ki je dopolnilni družinski prejemek, namenjen kot pomoč za delno poravnavanje stroškov pri vzdrževanju otroka, je v letu 2005 povprečno mesečno za 383.467 otrok prejemalo 228.962 upravičencev, v letu 2006 pa se je v primerjavi z letom prej delež upravičencev do otroškega dodatka zmanjšal za 2,8 %, delež otrok pa za 2,3 %.
Ena od oblik starševskih nadomestil je očetovsko nadomestilo, ki je bilo v Sloveniji uvedeno s 1. 1. 2003. Očetovsko nadomestilo je v letu 2005 prejemalo 11.308 očetov, v letu 2006 pa 19.419, kar je za 10,7 % manj kot v letu 2004 oz. 71,7 % več kot v letu 2005. Leta 2005 je bilo povprečno mesečno 2.403 upravičencev do prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom (zaradi nege otroka), , v letu 2006 pa 4.718. Med prejemniki denarne socialne pomoči v letu 2006, teh je bilo 49.232, je bilo 7.381 enostarševskih družin, od teh jih je 69 % imelo enega otroka, 25 % dva in 6 % tri otroke ali več otrok. V navedenem letu je tovrstno pomoč prejelo 4.770 dvostarševskih družin, od teh jih je 39 % imelo enega, 36 % dva ter 25 % družin tri otroke ali več otrok. Po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo so bili med otroki in mladostniki, uporabniki centrov za socialno delo, v letu 2006 najštevilčnejši tisti, ki so bili prikrajšani za normalno družinsko življenje; bilo jih je 12.292, med temi je bila več kot polovica otrok staršev z neurejenimi medsebojnimi odnosi (56,7 %); sledili so otroci s težavami v odraščanju (25,0 %) in otroci staršev, ki zanemarjajo starševske dolžnosti (7,5 %).
Zadnje novice
