Hiše, domovi, v Slovenskih Goricah so bili od nekdaj obdani s sadnim drevjem in brajdami, na katerih je rasla samorodna trta. Sadno drevje je hišo varovalo pred močnimi vetrovi, dajalo pa je tudi dragoceno sadje. Brajde so dajale grozdje iz katerega so pridelovali vino. Ker samorodne trte ni potrebno škropiti proti boleznim in škodljivcem, je bila pridelava vina cenejša od tistega, ki ga pridelovali v vinogradih zasajenih z žlahtno trto. Brajd okoli hiše je vse manj, vse manj hiš pa obkroža tudi sadno drevje.
V Cogetincih ob cesti Brengova-Cerkvenjak, smo na vrhu hriba pri vezanju trte na brajdah, zaznali zanimiv prizor. V oko nam je padlo vezanje trte, katero je vezala cela družina, in lepe lesene brajde. Povprašali smo, če lahko naredimo kak posnetek in ga ovekovečimo v časopisu. S prijazno besedo smo dobili dovoljenje, da ovekovečimo dogodek, ob tem pa izvedeli še veliko zanimivega. Pri vezi je sodelovala cela družina gospodar Aloj Zorko, žena Danica in sin Mitja. Prava družinska »udarna brigada«. Pogovor smo posebej razvili z gospodarjem Alojzom, ki je že nekaj let uspešen predsednik Turističnega društva Cerkvenjak. Mimogrede naj omenimo, da je njihova domačija, ki stoji tik ob cesti, urejena, se pravi z urejenimi fasadami in urejeno okolico. Nas so predvsem zanimale brajde in njihova obdelava. »Kot vidite živimo na podeželju, na zemlji, ki je včasih dajala vse za preživetje družine. Imamo okrog 2,50 ha zemlje, katere del smo dali v najem. Na tej domačiji, ki so ji rekli Kocmutova domačija, so radi gojili vinsko trto samorodnico. Največ te je na brajdah. Na teh, na katerih danes vežemo trto, ki so dolge 60 metrov, široke pa šest, pridelamo 400 litrov vina. Na vseh brajdah, ki obkrožajo hišo, pridelamo 1500 litrov vina, predvsem iz grozdja jurka, kvinto in izabela. Kot vidite imamo celotno konstrukcijo brajd iz lesa. Take so imeli v preteklosti, ko še ni bilo betonskih »soh«, take imamo tudi mi. Ker imamo dovolj svojega lesa, je vzdrževanje, razen dela, zastonj. Trdim pa, da so lesene brajde lepše za oko. Nekaj pa velja tudi tradicija, ki jo moramo ohranjati. Do letos je za brajde skrbela »babica«, tako smo klicali mamo od žene Danice, po njeni smrti, pa smo prevzeli njeno delo člani družine. Kot vidite, vsi poprimemo za delo, ob tem pa tudi malo poklepečemo.«
Z njimi smo poklepetali tudi mi in ob tem zvedeli veliko zanimivega. Ogledali smo si tudi več kot 100 let s kamnom zidano in »velbano« klet, v kateri hranijo vina in kmetijske pridelke. Kot so nam povedali, imajo ob vinu v kleti 300 litrov jabolčnika, pridelujejo pa tudi domači jabolčni kis. V kleti, kjer je primerna vlažnost in konstantna (stalna) temperatura, smo lahko videli krompir, jabolka korenček solato in še kaj, kot bi bilo včeraj nabrano. Kot nam je povedal gospodar Alojz, bodo klet, ki se nahaja pod staro hišo. Spremenili bodo le vhod in ga prenesli na severno stran, da bo klet tudi poleti bolj ohranjala potrebno »hladnočo«.