Izkušeni gobarji, ki jih tudi v Pomurju in Slovenskih goricah ni malo, vedo povedati, da obstajajo gobe takšne ali drugačne, v veliki večini so te užitne, večinoma vse imajo rade nekoliko bolj vlažno zemljišče v gozdu, predvsem pa sovražijo sušo. Toda letošnja pomlad je bila kot kaže tudi za gobe kar deževna in mokra, pozneje pa je prišlo sonce in toplo vreme, kar je iz namočene zemlje »pognalo« gobe na površje. In sedaj je na veselje mnogih gobarjev, veliko gozdnih lepotic, kot so jurčki, lisičke in druge gobe, zrasle marsikje v gozdu in za nekatere se obeta izvrstno „gobarsko leto“. O tem, med drugimi lahko govorita tudi izkušena in strastna gobarja, dolgoletna ugledna radgonska podjetnika, sedaj že novopečena upokojenca Slavica in Zlatko Borak iz Benedikta.

Kot neštetokrat doslej sta namreč tudi v teh vročih poletnih dneh šla na sprehod v gozdove v okolici Gornje Radgone in Benedikta ter širše po Slovenskih Goricah. In kaj kmalu sta v košarah imela dovoljeno količino lepih in zdravih jurčkov. Za Slavico in Zlatka, ki se tudi sploh rada sprehajata po naravi, malo zaradi zdravja, malo zaradi gibanja in rekreacije, ni težko najti gobe, saj dobro poznata rastišča jurčkov. Lepo jih naberejo, že v gozdu očistijo in niti ene gobe ne uničijo, saj jih bo mogoče ubral kdo drug. Onadva običajno nabirajo jurčke, a tudi nekatere druge gozdne lepotice. In potem sledi prava gozba, malo jurčkov posušijo, malo vložijo, malo zamrznejo, nekaj jih konča v dobri omaki, nekaj v pravi gobovi juhi, nekaj v jajčni omleti... Pa ne pojesta vse sama, kajti sinova Zlatko in Boštjan z družinicama, tudi imajo radi gobove jedi, nekaj pa jih dobijo tudi drugi sorodniki, prijatelji ipd.

Podobno kot Borakovi je tudi te dni imel še Jože Jančar iz Negove, ki se v gozd najraje odpravi že zgodaj zjutraj. Nabira sicer vse užitne gobe, najraje pa jurčke in lisičje, motijo pa ga nekateri „gobarji“, ki se ne vedo obnašati v naravi.