Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevcev pripravlja prihodnji četrtek, 17. januarja ob 19. uri, zanimiv kulturni dogodek, ki bo v teh turobnih zimskih dneh, gotovo ogrel srca mnogih obiskovalcev. V izvedbi KD Ožbalt bo namreč na ogled znana komedije Toneta Partljiča „Silvestrska sprava“, dogajanje v komediji pa je žal tudi danes nadvse aktualno. V prijetnem in veselem dogajanju s preloma tisočletja, nastopajo: Fanika Tertinek (čistilka Marija), Branko Rejec (oskrbovanec doma za ostarele Jože), Ivan Verčko (avstralski Slovenec Franc), Zlatka Rejec (šepetalka) Adalbert Tertinek (tehnika), Janko Tertinek (režija). Predprodaja vstopnic je v TIC Gornja Radgona (tel.: 02/564-82-40), cena vstopnice pa znaša 5 €.
Na silvestrski večer, na prelomu tisočletja, se znajdeta v isti hiši avstralski Slovenec Franc, ki je prišel na novoletne počitnice v domačo obljubljeno deželo in oskrbovanec doma za ostarele, Jože. Oba se, kot se znajo stari ljudje, najprej spominjata preteklih slabih časov, ko so tudi v prazničnih dneh trpeli lakoto, saj je bila vojna in so na njiju, ki sta bila uniformirana, streljali tudi za praznike. Toda glej ga zlomka, hitro ugotovita, da nista bila na isti strani. V hipu med njima ponovno oživi zatajevana mržnja, kar naenkrat izbruhnejo ideološki in sploh predsodki, kar naenkrat udari pri obeh, že brezzobih in betežnih starcih, staro sovraštvo, želja, da bi pokončal sovraga.
V ta spopad se nekako vmešajo domači preko telefona in čistilka Marija, kot nekakšen »mednarodni opazovalec«. Čistilka Marija ve, da mora vsak malo popustiti, če želita imeti vsaj približno mirne praznike; sicer pa jima skuša dopovedati kakšni so problemi današnjega časa. »Ali bom še dobila delo, da bom vzgojila otroka? Ali bosta imela otroka kakšno prihodnost? Ali bo mir danes, jutri, pojutrišnjem? Mene zanima ali so ljudje dobri ali slabi. Ne pa, ali so bili partizani ali domobranci!« Tako pravi čistilka Marija.
Partljič nam skozi nastop čistilke Marije znova pokaže to pozicijo zdravega, vitalističnega malega človeka, ki ga velike stvari v zgodovini ne zanimajo, saj jih ni nikoli razumel, je pa zato v njih, tako kot Malekovi v Kulaku, vedno nasankal.